naši (1.401-1.500)

vendar se kot zanalašč ni hotel približati	naši	hiši.Samo zgubljena svinčenka se je zadrla v	A
last. Culo smo skupaj razvezali šele doma v	naši	kuhinji.V njej so bile na vrhu res Borisove	A
zadovoljen. Sicer pa smo z očetom in bratom živeli v	naši	kleti kar sami, ker nas je mati - pocestneže	A
da je na svojih prsih ujčkala toliko ljudi v	naši	hiši, da se nikogar več ne boji. Ne vem, ali	A
javnosti, ker potem kane tudi denar za raziskave,	naši	pametniki pa se še vedno vedejo kot vrači in	A
berem nezaslišane preprostosti in nesmisle o	naši	stroki.Se lahko zanesem, da se boste držali	A
podiramo, raziskujemo in odkrivamo, kako se	naši	veliki misleci ukvarjajo s pomenom ali nepomenom	A
pokopališč na Slovenskem. Tudi pokopališča spadajo k	naši	samopotrditvi. Vsaka slovenska družina, ki količkaj	A
Toplaka, ki je vse svoje ustvarjalno delo posvetil	naši	časopisni hiši.Vrline.	A
razpravlja. Sedaj se mi je posvetilo, odkod so	naši	vrli besedarji vzeli vsebnik.Očitno so ob vsebnosti	A
premostili svetlobnoletne dalje in se približali	naši	Zemlji, čemu, vraga, bi jo skrivnostno obletavali	A
Tudi Metod se ne oglasi. Samo	naši	koraki odmevajo. »Če nas ne plahtaš,« naposled	A
vidva pa nakladata o angelu oznanjevalcu! Vid, v	naši	druščini si zato, ker toleriramo vsakogar, ker	A
sapi govorijo o krizi gnilega kapitalizma in	naši	življenski nuji, da vse izvozimo na zahodni	A
»Si predvajaš spise v davinščini?« »V	naši	sekti je to običajno.« »Si se razhladil?	A
Ksena. Ne bodo se te znebili, kot so to delali	naši	nečloveški, sebični in vojskujoči se predniki	A
Navaditi se moraš na snago.	Naši	predniki so se skoraj uničili z lastnimi odpadki	A
sčasoma prišla tudi smetar in njegova žena, toda v	naši	ulici ni bilo nobenega krojača in cestar je	A
In še ta isti dan se je začelo.	Naši	politiki so z Nemci podpisali nekakšno pogodbo	A
nekakšno pogodbo in pri tej priči niso bili več	naši.	Ožbalt in Jernej, ki sta ta dan prvič sedla na	A
se jo je tudi po Mreži: »Ne dovolimo, da bi	naši	otroci umirali kot živali!Naj gredo v pičko	A
naj se odcepijo, če hočejo, še žal jim bo!	Naši	otroci pa naj pridejo domov!Tam nimajo kaj braniti	A
je. Skupniki so jo skupili in se potuhnili,	naši	nasprotniki prostograditelji so zmedeni.Brat	A
narodom, se mi zdi žaljiva in je naperjena proti	naši	vojski, ki je premagala cefuronske okupatorje	A
papa, midva rušiva na lastno pest. Saj res, po	naši	notranji mreži že nekaj časa kroži nujni poziv	A
ga je hladno sprejel. »Kako je mogoče, da o	naši	skrivnosti, zaliti v trapobeton, čveka Alda	A
okrog podolgovate mize, pri kateri so sedeli	naši	trije znanci. Prišel je tudi davčni	A
jih je navadno zamenjaval. - »‘o katerih se	naši	neumni pameti niti ne sanja ne’.In tako se tudi	A
in odšel je. - - - Rano v jutro so se vozili	naši	znanci iz Kota s kazinske veselice.Nebo je bilo	A
odkar se v Dobrli vesi vodijo gruntne bukve.	Naši	pradedje so ta svet izkrčili, si postavili tu	A
nam bi delala na lovu samo napoto. Pes pri	naši	veliki brakadi bi bil peto kolo pri biciklu	A
gospodovali začetkoma prejšnjega stoletja v	naši	domovini.Resnici na ljubo pa je treba popraviti	A
bi ga človek poslal vsaj kam po tobaka. Saj	naši	dečki imajo dovolj časa tam gori, se samo igrajo	A
Večerja je pa ob osmih. K	naši	stotniji privale štiri sode piva in prineso	A
slovenskih slovnicah. Ako pojde tako dalje, bodo	naši	obžalovanja vredni potomci občudovali celo veverice	A
uganjali neumnosti, da se bo ves svet smejal	naši	vasi; to ti moram povedati, ker mi je že dolgo	A
zvoniti, to je njegovo geslo. Ako bi mu drugi	naši	gg. župani le količkaj podobni biti račili,	A
Allah il Allah!’ Na holmu grme	naši	topovi.V Novem mestu zvone vsi zvonovi.	A
»Saj vendar ni prav nobene nevarnosti!	Naši	kmetje vendar ne store nikomur nič žalega.Mare	A
rdeče hlače. »Kako dolgo je že, odkar so odšli	naši?	« je vprašal Omar. »Skoraj bo mesec.	A
On sam pa nima in ne zna sukati orožja.	Naši	divjajo, kakor se jim ljubi.Saj poznaš Mohamedov	A
Vjetrenico sta zagledala dolg oblak prahu. »	Naši!	« je dejal Ilmihal. DESETO POGLAVJE Omarju	A
kruha ponoči ali pa ob nedeljah in praznikih.	Naši	mesarji ne bodo več smeli napihovati klobas	A
sploh opuste zavoljo hudih in slabih časov.	Naši	Ljubljančani so le preradi veseli, noč in dan	A
visoke gore brez cest in stez; ponekod životarijo	naši	ubogi kmetje med razvalinami.Kmet je res velik	A
je sploh slaba masematen. Vsi Ljubljančani so	naši	rešitev.Nihče ne plačuje obresti, kaj šele dolgove	A
ljubljanske zidine so postavili naše obzidje; tudi	naši	stolpi stoje na temelju starih emonskih stolpov	A
letos se mi kar nič ne ljubi v tujino, ko kažejo	naši	vinogradi tako izredno lepo.« »Mislim, da se	A
vedno le v višjih krajih, kaj malo živela na	naši	zanikrni niki.Ponoči je rada premišljala luno	A
zmeraj kaj pametnega zine. Mama ga vedno hvali	naši	Koprneli, našo Koprnelo pa njemu. Tako smo se	A
vozili po gladki Ljubljanici. Naenkrat je padla	naši	Koprneli tista rdeča roža v vodo. Ko sem to	A
Drugi dan ga ni bilo nič k nam. Potem je pisal	naši	Koprneli brezžično, naj le brez skrbi vzame	A
in pomrcvariti. Zato ga je papa privezal k	naši	mizi. Kadar je kegljal gospod Mažar v polne	A
Draginja rase kakor konoplja. Po hišah beračijo	naši	raztrgani vojaki.Reveži!	A
vsi so se mi smejali. . / . / stran 42 . /	Naši	mislijo, da ne smem blekniti nobene pametne	A
ženina bo pripeljal striček Pajo in od kod!	Naši	niso več tako jezni name, kakor so bili.Koprnela	A
udeležiti naše prijetne druščine na stolu pri	naši	mizi.Vsi so plesali okoli njega, kakor okoli	A
. / . / stran 58 . / Sedel je seveda pri	naši	Koprneli, ki je že komaj čakala! Bila je vsa	A
. / stran 11 . / bil iz te rodovine kdo na	naši	fari.Ne vem, kakšne pravice imajo Hruševci nanjo	A
gospod Šimen zametavali.« »Ne vem, če bi jih	naši	farmani kaj močno želeli,« reče učitelj vmes	A
ki je v vseh do sedaj znanih jezikih to, kar	naši	slovničarji medmet imenujejo, katerega glasa	A
osladno rekla, »vendar, pripravljamo banket na	naši	ladjici, pod Dovško babo.Vabim vas na prepeličja	A
opozarjajo, da je edino kralj tista oseba, ki bo v	naši	deželi vzpostavila red in spravo.« »Kralj ...	A
Kaj ni eden izmed zasutih vodnjakov tudi v	naši	kleti, pardon, arhivu.« Franček pa me je pogledal	A
vse sem storil, smo storili, kar je bilo v	naši	moči.Tvoj oče županstvo jemlje za svoj fevd	A
gnilih jajc in paradižnika. »Nočemo grofov na	naši	zemlji,« je vpila množica. »Nočemo tujcev na	A
zemlji,« je vpila množica. »Nočemo tujcev na	naši	zemlji,« je rjula skupina staroselcev. »Poteptali	A
je rekel vodja budistov, ki se je pridružil	naši	skupini.»Zelo dobro.«	A
zbrani.« »Jane ... Jane ... kaj je Jane gospodar v	naši	hiši.Jaz sem lačen zdaj!«	A
pripravila bova gostijo, kakršne že dolgo ni bilo v	naši	vasi,« je kot v transu nadaljeval Nande. »Kaj	A
kraje, da o njih ni bilo nikoli več slišati v	naši	deželi.Vse to pa zaradi botra petelina, bog	A
pokliče staro babo in ji reče: »Baba, ti si v	naši	hiši skrila dva človeka; če ju ne daš in ne	A
junake, da ti dajo kakšno srečo, ko so se že	naši	umazani pastorki izkazali tako čudovito dobrotljivi	A
Pokažite mi, kje rasejo jagode, kakor ste pokazali	naši	pastorki.« Junaki reko: »Dobro.	A
odpre, nova zemlja. Vse je mnogo lepše kot na	naši	zemlji.Ko se kovač nekoliko zave, gre dalje	A
Pravljica o Dravi Bilo je v tistih časih, ko	naši	pradedje rži in pšenice še niso poznali.Tedaj	A
izdajo te knjige izpopolnjena delna vrzel v	naši	izdajateljski dejavnosti.Na opravljeno delo	A
vpraša služabnik. »Sodni izterjevalci pa niso	naši	bližnji.« Pisatelj »Okroglih povesti« je ljubil	A
da ste železniški uslužbenci slabo plačani.	Naši	ministri pač nimajo srca za malega človeka.	A
zlasti pa po pridobitvi Hrvatske leta 1102, goje	naši	severni sosedje težnje po osvojitvi okoliških	A
»Jaz mislim, da.« »Zakaj nisi potem v	naši	vojski?« Starec se je popraskal po glavi in	A
igralci dobili odlikovanja za realistično igro.« »	Naši	igralci se pa še bolj vživijo v svoje vloge	A
svetovni vojni dodeljen razmejitveni komisiji na	naši	severni meji.O tem je pozneje pripovedoval družbi	A
Ti je figo mar za prijateljstvo.	Naši	nasveti, ha, bili so le glas vpijočega v puščavi	A
Jezna sem. Zaradi jokajočega izsiljevanja	naši	tajnici.Zaradi cmeravega pihanja na njeno dušo	A
ne bi preromali in ne preiskali vse. Na tej	naši	zemlji, ki je desetkrat lepša kot Mars, pa tičimo	A
več, ali kje je bila njihova navdušenost proti	naši!	In me smo imele imenitne glasove, in če drugače	A
Bile smo pijane od ponosa, navdušenja!	Naši	obrazi so sijali srečo in zadovoljstvo!In godba	A
sem za veselo, veliko, a še otročje dekle.	Naši	stalni gostje so mi dejali »backfisch«, kar	A
pri peku in raznašal žemlje. »Raznesi ti v	naši	ulici pecivo,« ji je dejala mati, »Tonček naj	A
kaj naredil?« »Jaz ti že ne dam sedeti pri	naši	mizi!V tem hipu se mi pobereš!«	A
bisernem prahu se otresa ivje, a ti ljudje,	naši	ljudje, zamahujejo s svojimi silnimi rokami	A
mogočno širijo veje, ponosni, molčeči. Ali	naši	ljudje pridejo ‒ naši ljudje s krasa ‒ zalete	A
ponosni, molčeči. Ali naši ljudje pridejo ‒	naši	ljudje s krasa ‒ zalete se v deblo in stari	A
postane podoben. »Po obrazu si popolnoma po	naši	rodbini, bodi še po duši!Tudi zate bo dobro	A
prava proletarska prtljaga, s kakršno potujejo	naši	kmetje v Ameriko.Nemogoče za civiliziranega	A
Stopala sta v breg. »Kako ti je všeč morje in	naši	hribi?« je vprašala. »Oh, če bi imel jahto,	A
He, he, nikoli nisem bil neumen...« »	Naši	Leni si ukradel denar?!...Naši Leni?!«	A
»Naši Leni si ukradel denar?!...	Naši	Leni?!« »Da, naši...	A
Naši Leni?!« »Da,	naši...	Skoro dva tisoč forintov je bilo, pomisli...	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani