n (601-700)

in Najdena jama. Logarček (2.654, -83, 498 m	n.	v.) blizu Laz je l. 1889 izmeril in opisal W	C
je globoko 227 m in dolgo 345 m. Vhod je na	n.	v. 577 m na severni strani hriba Gradišče (646	C
razlik. Celotno polje se razteza med 470-480 m	n.	v.Potoki z dolomita imajo namreč visoko magnezijevo	C
Vidovske planote, ki sega z naseljem Osredek (	n.	v. ~ 750 m) tri kilometre daleč v gozdnato globel	C
zložno dviguje od dna Ljubljanskega barja do	n.	v. okoli 700 m.Nad Igom je v apnencu Potokarjevo	C
Kureščka in vikendarskega Gradišča, ki se od 700 m	n.	v. pod vrhom Sv. Ahaca zniža na razdalji 5 km	C
jezero stalno, njegova gladina na okoli 290 m	n.	v. pa niha le malo.Blatno dno se počasi spušča	C
pokrajina, ki ji površje niha med 500 in 780 m	n.	v., je višja stopnja ribniško-kočevskega podolja	C
južnem robu Radenskega polja pri vasi Račna na	n.	v. okoli 321 m in drugič, potem ko po enem kilometru	C
površinskega toka spet ponikne, na izviru Krke na	n.	v. 270 m.Od Ponikev do Krke je voda Rašice ob	C
pleistocenu nanesla nanje Rašica. Naplavna ravnica na	n.	v. 450 do 419 m je tujek sredi visokega apneniškega	C
dolgo os podolja. Na primer izohipsa 500 m	n.	v. poteka od zaselka Zapuže pri Ribnici na severozahodnem	C
ravnik je na zahodnem robu med 505 in 480 m	n.	v. in je dolg čez 20 km.Le malo bolj se znižuje	C
visoki vodi ponika pri naselju Črni potok na	n.	v. malo pod 470 m.Skupni strmec tega dela dna	C
Osrednje Kočevsko polje ima dokaj ravno dno na	n.	v. 470-460 m zaradi sredobežnega odtoka s pliokvartarnih	C
Fridrichsteinskem gozdu blizu gozdne ceste na	n.	v. ok. 980 m, 1 km J-JZ od Mestnega vrha (1	C
decembra 1957: -4~; 30. nov. 1958 -0,5~). Na	n.	v. okoli 900 m sta na Stojni Jama treh bratov	C
jam je znana še Ledena jama pri Kunču (750 m	n.	v., -45 m) na severnem pobočju Roga, na n. v	C
m n. v., -45 m) na severnem pobočju Roga, na	n.	v. 1.252 m ledena jama Pekel v dolini Pekel	C
104, -111) in Ledena jama nad Prevaligo (975 m	n.	v., 38, -24) (Novak, 1972).Na Rogu je znana	C
skalami je na dnu 50 m globoke koliševke na	n.	v. 530-420 m leto in dan temperatura 1 do 4	C
razsežnostih. Plitvo brezno pod Krenom (616 m	n.	v.), 4 km SV od Željn, kjer je povojno grobišče	C
vodnih jam. Na pobočju hriba Šorten (754 m) je na	n.	v. 482 m 60 m dolga Brenčeva jama, katere rov	C
katere rov meri 5 X 7 X 2-5 m. Lubašgrotte je na	n.	v. 510 m in je dolga 80 m, z rovom 7 X 15 m	C
jama Mali Šorten ima močno razpadel vhod na	n.	v. 580 m.V vseh teh jamah so znaki vodnega pretakanj	C
dolgi Poljanski dolini, katere uravnava sega na	n.	v. 400 m s prekinitvijo še prek Kolpe na desno	C
zahodno od Mirne gore (1.047 m), je bila na	n.	v. okoli 900 m vasica Ponikve.Njeno polje je	C
med kopastimi vzpetinami, ki so pod 500-600 m	n.	v.Geološka karta 1 : 100.000 lista Ribnica označuje	C
pod Polico in ob novi avtocesti, planota na	n.	v. okoli 440 m.V geografiji se je ime Dolenjsko	C
dvignjene za več sto metrov (na primer do 400 m	n.	v. na hribu zahodno od Gorenjega Globodola)	C
zgornjo Krško dolino značilne terase in je dno na	n.	v. 280 m.Nad koncem doline se v mogočnem polkrogu	C
apnencu Vzhodne Suhe krajine pet uval z dnom na	n.	v. 295 do 318 m.Na prvotno odtekanje površinskih	C
razvodju med Temenico in Mirno so pretežno na	n.	v. 310 do 330 m, to je na višini Dolenjskega	C
mokronoške kotlinice do Mokronoga. Nad njim je na	n.	v. okoli 325 m razvodje med Mirno in Laknico	C
Velika jama ima vhod 160 m nad Trebnjem na	n.	v. 432 m in je izvotljena v jurskem apnencu	C
večja kraška kotanja na Slovenskem. Dno na	n.	v. 185-205 m je dolgo 3,5 km in široko 1 km	C
km oddaljeni in ne veliko nižji izvir Prečne (	n.	v. 163 m).Dno je brez vrtač in najvišje po sredi	C
vasi Dobrava se dno dvigne za okoli 50 m, na	n.	v. med 280-305 m, in tu je v triasnih skladih	C
ravnik, ki je na levi strani Krke v Dvoru na	n.	v. 200 m, dvigne med Trebčo in Sadinjo vasjo	C
severu pa 318 m dolga zgornja, ki ima vhod na	n.	v. 190 m (glej profil obeh na str....). Zgornjo	C
Klevevžem in pritokom Gostinčica so na planotici na	n.	v. okoli 400 m dolasti uvali in več širokih	C
apneniški pas na planotasti Opatovi gori s čez 900 m	n.	v., a je tam večjih jam malo.Na pobočju sta	C
najnižjem večjem belokranjskem izviru Krupi (135 m	n.	v., Dobličica 140 in Kolpa pri Vinici 163 m	C
v., Dobličica 140 in Kolpa pri Vinici 163 m	n.	v.) je namreč minimalen pretok večji kot pri	C
podolju pod Rogom plitva stopnjasta jama Stobe na	n.	v. okoli 170 m, v katero so nekdaj okoličani	C
trdote na izvirih v apnencih nizke, med 3,5 in 6~	N,	najvišje pozno poleti, ko so vode tudi najtoplejše	C
pozno poleti, ko so vode tudi najtoplejše (4-6~	N)	, nekoliko trše v Karavankah, kjer odpade do	C
nedaleč od državne meje, in Črnelske špice (	n.	v. 2.080 m).Pri vračanju z dna je l. 1990 italijansk	C
proti JZ, proti tamkajšnjima izviroma Boke na	n.	v. 735 m in nekoliko nižje, pol km proti vzhodu	C
skozi začetni sifon. V Mali Boki (3.545, -353,	n.	v. 450 m), kjer je skraja sistem dvoran in rovov	C
------------------ Velika Boka (805, -35,	n.	v. 735 m) in Mala Boka sta primer ločenih dvoetažnih	C
izvira iz plitvega brezna (31, -28), nastalega na	n.	v. 990 m med dvema navpičnima prelomoma v triasnem	C
risba). Odpira se nasproti planine Na prodih na	n.	v. 700 m na osojnem pobočju Osojnice okoli 300	C
sedimente, v njihovi višini je vrsta izvirov na	n.	v. 1900 m.V vrhnjih 120 m apnenca je bilo že	C
meritvah l. 2001 dolg 11,3 km. Med vhodom na	n.	v. 1.861 m in njegovim dnom je razlika 970 m	C
Lazu) je Planina pri jezeru (ok. 1.435-460 m	n.	v.), edina konta z jezerom.V slemenu podobnem	C
Blato. Ker je nižja kot prejšnje (1.130-1.200 m	n.	v.), je dno zasul prodni vršaj iz doline na	C
najvišji in najbolj goli Triglavski podi na	n.	v. 2.220-2.450 m.V jamskem katastru je tu zabeleženi	C
polovica vse korozije in da je voda na izviru na	n.	v. 1.200 m še vedno agresivna in sposobna korozije	C
omenjeni Velo in Malo polje. To sta kotanji na	n.	v. okoli 1.600 m, kjer pridobi voda z višjih	C
v jami pod Debelim vrhom (684, -410, 2.390 m	n.	v.), severno od Ogradov nad Planino v Lazu,	C
480 m. Njen vhod je pri planini Viševnik na	n.	v. 1.705 m. Raziskovanje najbolj znanega tamkajšnje	C
gamsovi glavici - Botrova jama, z vhodom na	n.	v. 1.610 m.Rovi z dolžino 6 km dosežejo globino	C
izvirom Savice (550, -25), ki ob suši priteka na	n.	v. 836 m.Ker je voda v jami za slapom bistra	C
tudi v jamo Govic (442, -208), ki se odpira na	n.	v. 558 na pobočju na severni strani Bohinjskega	C
gladino 105 m pod vhodom. Trdota vode je 6-9~	N	in približno toliko znaša tudi njena temperatura	C
1981/82). Potapljači so se v Govicu spustili do	n.	v. 499 m, tj. 27 m pod gladino Bohinjskega jezera	C
in južnim robom Komne je med 2.000 in 1.300 m	n.	v. v Dolini triglavskih jezer 18 km dolg pas	C
1954, 178). V Ribčevem Lazu teče jezernica na	n.	v. ok. 523 m po pasu neprepustne oligocenske	C
536 m globoko Brezno pri Leški planini leži na	n.	v. 1.140 m blizu planine Govška ravan, nedaleč	C
vedno več naplavin, čeprav je dno pri ok. 600 m	n.	v. vsaj še sto metrov nad dnom doline Save Bohinjke	C
Visoko v pobočju nad dolino Save Bohinjke se na	n.	v. 1.000 m nad Bohinjsko Belo v pobočju Jelovice	C
8.8.14c. Vhod v Jamo pod Babjim zobom na	n.	v. 1.000 m pod nižjo steno in na vrhu dolgega	C
udori. Na planoti Mežaklja nad Jesenicami je na	n.	v. 1.130 m znana kratka Snežna jama, v kateri	C
pod planino Arta. Odpira se z udornico na	n.	v. 1.500 m v gozdnatem pobočju.Udornico, ki	C
saj je karbonatna trdota vode le med 8 in 9~	N.	Velike gmote rdečkastih ali sivih sigovih kop	C
Raduhe segali neprepustni sedimenti čez 1.500 m	n.	v. oziroma pred dvigom Raduhe (2.062 m) do današnje	C
ki so sklenjeni na nižjem pobočju Raduhe do	n.	v. 1.300 m.Velik del dna sestavljajo skale,	C
Kamniško-Savinjskih Alpah je Kamniška jama. Na	n.	v. 1.400 m se odpira nad dolino Kamniške Bele	C
V steni so tri jame. Prva na	n.	v. 1.900 m je 130 m globoka Borutova jama.Je	C
nižjo Ljubljansko jamo. Ta se odpira v steni na	n.	v. 1.790 m, to je približno v višini dna Borutove	C
Borutove jame. Tretja, Moja jama, se odpira na	n.	v. 1.400 m in v njej so ljubljanski jamarji	C
je bilo dno bližnje Kamniške Bistrice še na	n.	v. okoli 1.500 m, tj. petsto metrov više od	C
postaje velikoplaninske vzpenjače na Kopišču na	n.	v. 1.500 m blizu današnje gozdne meje vzhodno	C
dolomitnim pobočjem se na polici na razdalji 6 km na	n.	v. 620-710 m zvrsti šest naselij, od Štefanje	C
pri Domu v Kamniški Bistrici malo pod 600 m	n.	v. presahne.Kamniška Bistrica je z zadenjsko	C
Klemenškov pekel je globok 310 m. Ker je vhod na	n.	v. 1.168 m, njegovo dno še ne dosega dna savinjskega	C
. Vhod v brezno pod vrhom Golarjeva peč na	n.	v. 1.170 m je potok prehodno zasul.Pod vhodnim	C
ob prelomnici na Macnu, nad Borovljami pa na	n.	v. okoli 1.000 m Ledena jama. Na vrhu Pece je	C
jama na Mali Peci je plitvo pod površjem na	n.	v. 1.660 m, blizu poti in nedaleč od planinskega	C
in Mislinjo se v njih dviga relief do 900 m	n.	v., zastopani so tudi v vzhodnem delu Velenjske	C
slavnostno odprlo za obiskovalce. Dostop do jam na	n.	v. 1.080 m je iz doline železnokapelske Bele	C
Ravenska jama (352, -21) v vasi Gorenje Ravne na	n.	v. 703 m.Je v triasnem apnencu, ki ga obdajajo	C
962 m dolgo in 77 m globoko jamo z vhodom na	n.	v. 812 m.Večina rovov je nastala v prežeti coni	C
Spodnjim Dobenom pod cesto in pod vrhom grape na	n.	v. okoli 365 m, to je dobrih 50 m nad dnom doline	C
bolj poseljen in obdelan in kjer so nad 700 m	n.	v. večja naselja Mala in Velika Goba, Preženjske	C
globoko brezno Osoletova jama, ki se odpira na	n.	v. okoli 620 m ob cesti, kjer je lastnik zemljišča	C
hrastniške doline Bobna se v triasnem dolomitu na	n.	v. 750 do 840 m razširja valovita planota Gore	C
okroglasta vzpetina, a predvsem nad 1.100 m	n.	v.Voda večinoma odteka v osem izvirov Krope	C
svojo globino. Odpira se z luknjo 40 X 80 cm na	n.	v. 1.031 m med Šentjoškim (1.077 m) in Tolstim	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani