nova beseda iz Slovenije
Elža je mrmrala, sam sem se zatopil v njeno | modrost: | »Z vsem je treba potrpeti.« Zares je tako na | A |
katerem se jeseni povesi glava in človeka objame | modrost | ‒ smrti, ko brodiš skoz gozd po vlažnem listju | A |
skušnja uči, da je vzgojiteljem potrebna največja | modrost | v tistih letih, ko mladost začne zoreti.Stari | A |
posebno treba take vzgajati. To zadene samo zrela | modrost | in velika ljubezen. Ali naj povem dva primera | A |
nikomur, razen sebi.« Za nas študente je bila taka | modrost | nekoliko visoka, a umeli smo jo bolj s srcem | A |
koliko na desno. Taka je starodavna lovska | modrost, | ki pa le redko obvelja. Po vsem tem natančnem | A |
povrhu. Prekvata ovca, da le more imeti tako | modrost. | Boštjanov je; za božič ga misli zaklati. | A |
sedaj je France pomolčal in na tihem občudoval | modrost | žene, češ kako ima prav ‒ zavoljo ljudi. »Saj | A |
Res. A pravzaprav je zmagala očetova | modrost. | Ukana je zmagala, ne mi. | A |
je izginil, pogum se je vrnil in z njim vsa | modrost | pretkanega godca. »Smrti ga otme?« so ponavljali | A |
tvojo hišo požar in prav je imel, ker božja | Modrost | mora imeti lepši dom.Poplačaj mi trud ob tej | A |
sovražnika, ti daje tvoj gospodar in * Sveta | Modrost. | Ta cerkev stoji še danes, spremenjena v turško | A |
Sveti Duh, da je kupila konje tvoja trgovska | modrost, | kakor jih je vredna velika despojna.Zahvaljujem | A |
Zahvaljujem nebo za ta dar.« »Božja | Modrost | je izbrala nevrednega hlapca, da poplača z drobtinico | A |
misli. Toda tako gotovo, kakor me čuje božja | Modrost, | bi bil že vzkipel in sunil nož v srce Slovenu | A |
spala, nisem se veselila, dokler mi ni sveta | Modrost | razsvetlila duše!« »O ti predobra, ti edina | A |
velika tvoja misel, ki ti jo je vdihnila božja | Modrost, | « ‒ ozrl se je hvaležno skozi okno proti cerkvi | A |
despot, ki osrečuje narode!« »Neizmerna je tvoja | modrost, | « je jecljal Upravda, ki je bil resnično očaran | A |
domišljaj si, da ste vi, despotje, zasegli tudi | modrost | od nas, Grkov!Kljub temu je imamo v sivih glavah | A |
in izpregovoril: »Na tebe, Palada, utelešena | modrost | mojega naroda, naj bo moja pamet majhna kakor | A |
milijoni v prazno blagajno, odkar je vdahnila božja | Modrost | veliki despojni duhovito misel: svila ‒ monopol | A |
Osrednji cesti. Pohvalil je v duhu Spiridionovo | modrost, | ker ni prišel do njega pri vratih, ampak po | A |
despojna naj se prepriča, kako je z njo božja | modrost. | Ko bi jo bil slušal in zaprl Epafrodita, bi | A |
otet, otet po lisjaku, o graeca fides!« »Božja | modrost | otme tebe in po tebi mene.Pravica božja naj | A |
nehal ti, začnem s trgovino jaz!« »Želim sreče, | modrost | imaš.Morda se še vidiva. | A |
sem jih ukanil in ukanil jih je konj; zakaj | modrost | ga je obšla, odkar je nosil mene.« »Za njimi | A |
ukradel sovražniku vojno znanost, ukradel mu je | modrost | in se vrnil.Bil je v ječi, v verige vkovan. | A |
večerjajo, mi pa stradamo? Velmožje, ki nosite | modrost | v glavi in ljubezen do rodu v srcih, ali je | A |
Še enkrat se je oglasila vsa njegova hunska | modrost: | »Ne budáli! Modruj! | A |
dolini je zakričalo srce, zažarela strast in | modrost | je ugasnila. »Moja bo in kraljica Hunom!« | A |
»Konji se v senci spenijo! Bogovi naj umejo | modrost | visokih gospodov; jaz je ne razumem.« Vojak | A |
ovenčana z njegovimi bizantinci, ha, na Atilovo | modrost, | zvrtelo bi se mu na prestolu.Pesjansko glavo | A |
komaj razumljivo je izrekla: »Razodeni mi, božja | Modrost, | ali so to tvoja pota ali hodi satan po njih | A |
narodov, iz biserov se bleščijo solze. Božja | Modrost | se ne veseli darov, ki se jih drži kri ubogih | A |
ljubezni lačni, krvi polni, kratka je vaša | modrost | in ne seže daleč preko rumene kite lepega dekliča | A |
sebi, od kod zajema njegova pamet to nedosežno | modrost. | Zakaj odkar cestuje po črni grudi, še nikdar | A |
oddirjal skozi sotesko. Zaljubljen sam v svojo | modrost | in veliko ukano, je zibal z glavo in gonil ob | A |
trenutka, ko se umiri valovje. Tedaj izpregovori | modrost | in pove vojski, pijani od zmag, da si razbije | A |
»Ne zavržem je! S teboj je božja | modrost! | « »Koga bi nad barbare? | A |
Svetovit? Tvoja roka je zmagovala ‒ tvoja | modrost | je vodila vojsko!Kdo je otemal Ireno? Perun | A |
neumnost - neumnost in za neumnostjo naj pride | modrost. | Tako! | A |
toku njegovega razmišljanja; takšna življenjska | modrost | je bila njej tuja.Toda razumeti, to ji je bilo | A |
odprtimi usti, ušesi in očmi prestrezal vrtnarsko | modrost, | ki mu jo je učitelj tolmačil z besedo in sliko | A |
skromni vsoti pa dodajam nekaj dragocenejšega, | modrost | naše rodbine, pridobljeno v dolgoletnem izgnanstvu | A |
nevernik bi bil, kdor bi hotel jalovo svojo | modrost | poizkušati na teh svetih rečeh!“ Privzdignil | A |
čudoma pomislil Aleš. ”Tako velika je njegova | modrost, | da me je komaj v bedro vščipnil, pa je babnica | A |
radovoljno smo se varali. Izkušnja, spoznanje, | modrost | - mili Bog, vrni nam čisto spoznanje mladosti | A |
Tako smo rekli in smo se redili. Stara je to | modrost, | narod jo je sprejel med svoje zlate resnice | A |
bili drugače s palico razvili! In vsa tvoja | modrost | in zrelost je le globoka, grenka, večno grizeča | A |
prišel in kam da gre. Nezaslišana je bila | modrost, | ki se je rodila iz sanj.Vedel je, da je treba | A |
besedo in dejanjem: Počeščena, o Bog, bodi tvoja | modrost, | ki mi je dala kamen namesto kruha, listja namesto | A |
razbojnike, da ste po dolgem učenju iztaknili tako | modrost? | Čakal sem v trpljenju in zaupanju, vi pa ste | A |
naklestijo, da je groza in joj! - To je vsa | modrost | moje zgodbe, ki vam jo bom zdajle povedal!“ | A |
svojo nedolžnost in nebogljenost! Ali kaj mi je | modrost? | Celo med razbojniki, s katerimi sem bil v ječi | A |
konec besedi in prerekanja!“ Vsi so spoznali | modrost | in so jo hvalili.Nato pa je krčmarica, županja | A |
visokostna in vendar tako blagodejna in poučevalna | modrost, | hkrati pa tudi spodobna in posebno višjim slojem | A |
KURENTOVA | MODROST | Iz svoje pretesne samote, ki je tiščala | A |
na sredo vseh nadlog te je postavila nebeška | modrost, | luč v tem, zeleno trato v pustinjo!Devetkrat | A |
Moje srce je premagalo modrijana in njegovo | modrost; | zato sem se napotil k Pavli.Šel sem tja, kadar | A |
delež, zadene romar na svoje rame še Petrinovo | modrost? | Zdi se mi, da to pravzaprav in takorekoč ni pravica | A |
najlepših sanjah! Blagoslovi ti Bog kamnoseško | modrost, | blagoslovi jo tebi in meni!“ Tako je bil | A |
nerazumljivo in nedosegljivo ... Taka je moja | modrost, | pa se bojim, da je krivična, da je le moje oko | A |
Sami boste spoznali!“ Ko mi je povedal tako | modrost, | si je visoko zavihal ovratnik suknje ter se | A |
odprta usta, oči pa na belo obrnjene. - Za to | modrost | je bila Milena ozmerjana, ali ostala je ves | A |
In kdo vé - zakaj v službi pohote je človeška | modrost | brez dna in brez mej - morda so bili iznašli | A |
stran 68 . / Bodi, Fanny, kakor je rekla tvoja | modrost: | le utrujenost je po preobilo zaužitem grehu | A |
metati, da bi ne pokazal svoje slaboče!“ ”Vso to | modrost | sem slišal sinoči; zdaj se spominjam. Čemu ponavljaš | A |
štiriperesne deteljice? Neslan dovtip je, ali | modrost | je v njem ...Siromak je shujšal, ker se je bil | A |
In že zbiraš iz teh in iz onih globočin svojo | modrost. | Da ljubosumen človek govori o svoji ljubosumnosti | A |
Rekel boš, ali pa si vsaj misliš, da je to pasja | modrost | ... pa vendarle je čudno!... Ali pojdeva takoj? | A |
282 . / ”So na svetu prikazni, ki jih nobena | modrost | ne razmodri. Misliš, da si posegel z duhom svojim | A |
dosegel spoznanja - dal bi vse to spoznanje in vso | modrost | za ozko leho pod brdom, za ponižen vrt kraj | A |
počeli ... ali se ti ne zdi? Pa to je piškava | modrost | ...“ ”Čemu to golo besedovanje?“ je vzrojil | A |
poslušal. Da si natanko preudaril in razmislil vso | modrost, | bi sam bil lahko uganil: davi so ju potegnili | A |
sodnik je antipatija brez razuma ...“ ”Čemu ta | modrost | in odkod?“ je vprašala Melita in se je čudila | A |
izpremenil; osupel in prestrašen je bil, vsa | modrost | je izginila, kakor da bi upihnil svečo.Drugi | A |
povzdigne visoko nad vse pozemske neumnosti, je | modrost. | Kako bi bil moder, če bi bil zakopan v zemljo | A |
postlala, nato pa bi še prodajala svojo predpustno | modrost! | “ Z umerjenim korakom je stopil sodnik do | A |
Nazaj ne moreš, ljuba duša! ... To je moja | modrost, | če si vprašal zanjo!“ Grivar je strmel predse | A |
globoka utrujenost, omotici podobna. ”Grenka | modrost! | ... Torej ni, praviš, novega življenja!“ | A |
Preveč je moja pamet trudna, da bi razbistrila to | modrost! | “ Ko se je vzdramil in se je komaj danilo | A |
je razsodil župan in vsi so hvalili njegovo | modrost. | Župan je ostal s svojo dolgo procesijo ob | A |
pa ni maral, da bi le sosed njegov razodeval | modrost; | razodel jo je tudi sam in je rekel: ”Nikar | A |
sadú. Občinski možje so verno poslušali: njih | modrost | pa tudi ni imela daljših nog od županje modrosti | A |
V tisti lepi noči pa je nenadoma obsenčila | modrost | Andrejaza, moža osojniškega, ki drugače nikoli | A |
izkazuješ hvaležnosti za našo previdnost in | modrost. | Mi pa ne čakamo tvoje hvale, ker je tudi brez | A |
občin nego dvoje županov!“ Občutili so vsi | modrost | teh besed in so se napotili do mož, spečih v | A |
temno besedo, stavek čudno bajalne mistike, | modrost, | kakor iz svojstveno pisanega Razodetja. Mati | A |
»Čemu,« je rekel. »Njegovo | modrost | imam in bom bral, kadar mi bo tesno in bom v | A |
skromen in trezen ‒« »Le sam ohrani zase svojo | modrost, | « je pošla mitničarju potrpežljivost. »Poslušajte | A |
kamor je človek premislil, božjega življenja | modrost | pa ti bo gluha, kakor je bila meni.Gluho beremo | A |
zdravega in za bolnega človeka...« Še marsikatero | modrost | nama je natresel tistega večera.Povedal bom | A |
dlan na čelo, za katerim je kraljevala večna | modrost, | in iz njegovih silnih oči so lile solze, ki | A |
drugače živili naši bratje redarji? To je ravno | modrost | v modrosti te naprave.« »Povej mi še nekaj! | A |
tvoje svetlosti in visokosti!« »Kako se kaže ta | modrost? | « »V najnovejšem presvetlem dekretu!« | A |
najmodrejšo besedo pod soncem in pod zvezdami! Ta | modrost | pa me ni potolažila, ker je ženska le slaba | A |
nekaj prijateljev, katerim je razkladal svojo | modrost. | »Škilè,« je zaklical Pintar, »nekaj bi te rad | A |
strmenje! Prvo svetlo sonce je cesarska njegova | modrost; | drugo in od prvega še bolj žareče pa je njegova | A |
posoja, ha, ha!’ Pohvalil je Jurij Ljudevit mojo | modrost | ter izpregovoril: ‘Vse je lepo, kar pripoveduješ | A |
Ali ta Malec se dela, kakor bi bil pameten in | modrost | zajemal z loparjem ‒ mi pa smo sami bedaki! | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |