nova beseda iz Slovenije

modrost (101-200)


Elža je mrmrala, sam sem se zatopil v njeno      modrost:      »Z vsem je treba potrpeti.« Zares je tako na  A
katerem se jeseni povesi glava in človeka objame      modrost      ‒ smrti, ko brodiš skoz gozd po vlažnem listju  A
skušnja uči, da je vzgojiteljem potrebna največja      modrost      v tistih letih, ko mladost začne zoreti.Stari  A
posebno treba take vzgajati. To zadene samo zrela      modrost      in velika ljubezen. Ali naj povem dva primera  A
nikomur, razen sebi.« Za nas študente je bila taka      modrost      nekoliko visoka, a umeli smo jo bolj s srcem  A
koliko na desno. Taka je starodavna lovska      modrost,      ki pa le redko obvelja. Po vsem tem natančnem  A
povrhu. Prekvata ovca, da le more imeti tako      modrost.     Boštjanov je; za božič ga misli zaklati.  A
sedaj je France pomolčal in na tihem občudoval      modrost      žene, češ kako ima prav ‒ zavoljo ljudi. »Saj  A
Res. A pravzaprav je zmagala očetova      modrost.     Ukana je zmagala, ne mi.  A
je izginil, pogum se je vrnil in z njim vsa      modrost      pretkanega godca. »Smrti ga otme?« so ponavljali  A
tvojo hišo požar in prav je imel, ker božja      Modrost      mora imeti lepši dom.Poplačaj mi trud ob tej  A
sovražnika, ti daje tvoj gospodar in * Sveta      Modrost.      Ta cerkev stoji še danes, spremenjena v turško  A
Sveti Duh, da je kupila konje tvoja trgovska      modrost,      kakor jih je vredna velika despojna.Zahvaljujem  A
Zahvaljujem nebo za ta dar.« »Božja      Modrost      je izbrala nevrednega hlapca, da poplača z drobtinico  A
misli. Toda tako gotovo, kakor me čuje božja      Modrost,      bi bil že vzkipel in sunil nož v srce Slovenu  A
spala, nisem se veselila, dokler mi ni sveta      Modrost      razsvetlila duše!« »O ti predobra, ti edina  A
velika tvoja misel, ki ti jo je vdihnila božja      Modrost,     « ‒ ozrl se je hvaležno skozi okno proti cerkvi  A
despot, ki osrečuje narode!« »Neizmerna je tvoja      modrost,     « je jecljal Upravda, ki je bil resnično očaran  A
domišljaj si, da ste vi, despotje, zasegli tudi      modrost      od nas, Grkov!Kljub temu je imamo v sivih glavah  A
in izpregovoril: »Na tebe, Palada, utelešena      modrost      mojega naroda, naj bo moja pamet majhna kakor  A
milijoni v prazno blagajno, odkar je vdahnila božja      Modrost      veliki despojni duhovito misel: svila ‒ monopol  A
Osrednji cesti. Pohvalil je v duhu Spiridionovo      modrost,      ker ni prišel do njega pri vratih, ampak po  A
despojna naj se prepriča, kako je z njo božja      modrost.      Ko bi jo bil slušal in zaprl Epafrodita, bi  A
otet, otet po lisjaku, o graeca fides!« »Božja      modrost      otme tebe in po tebi mene.Pravica božja naj  A
nehal ti, začnem s trgovino jaz!« »Želim sreče,      modrost      imaš.Morda se še vidiva.   A
sem jih ukanil in ukanil jih je konj; zakaj      modrost      ga je obšla, odkar je nosil mene.« »Za njimi  A
ukradel sovražniku vojno znanost, ukradel mu je      modrost      in se vrnil.Bil je v ječi, v verige vkovan.  A
večerjajo, mi pa stradamo? Velmožje, ki nosite      modrost      v glavi in ljubezen do rodu v srcih, ali je  A
Še enkrat se je oglasila vsa njegova hunska      modrost:      »Ne budáli! Modruj!   A
dolini je zakričalo srce, zažarela strast in      modrost      je ugasnila. »Moja bo in kraljica Hunom!«  A
»Konji se v senci spenijo! Bogovi naj umejo      modrost      visokih gospodov; jaz je ne razumem.« Vojak  A
ovenčana z njegovimi bizantinci, ha, na Atilovo      modrost,      zvrtelo bi se mu na prestolu.Pesjansko glavo  A
komaj razumljivo je izrekla: »Razodeni mi, božja      Modrost,      ali so to tvoja pota ali hodi satan po njih  A
narodov, iz biserov se bleščijo solze. Božja      Modrost      se ne veseli darov, ki se jih drži kri ubogih  A
ljubezni lačni, krvi polni, kratka je vaša      modrost      in ne seže daleč preko rumene kite lepega dekliča  A
sebi, od kod zajema njegova pamet to nedosežno      modrost.     Zakaj odkar cestuje po črni grudi, še nikdar  A
oddirjal skozi sotesko. Zaljubljen sam v svojo      modrost      in veliko ukano, je zibal z glavo in gonil ob  A
trenutka, ko se umiri valovje. Tedaj izpregovori      modrost      in pove vojski, pijani od zmag, da si razbije  A
»Ne zavržem je! S teboj je božja      modrost!     « »Koga bi nad barbare?  A
Svetovit? Tvoja roka je zmagovala ‒ tvoja      modrost      je vodila vojsko!Kdo je otemal Ireno? Perun  A
neumnost - neumnost in za neumnostjo naj pride      modrost.     Tako!   A
toku njegovega razmišljanja; takšna življenjska      modrost      je bila njej tuja.Toda razumeti, to ji je bilo  A
odprtimi usti, ušesi in očmi prestrezal vrtnarsko      modrost,      ki mu jo je učitelj tolmačil z besedo in sliko  A
skromni vsoti pa dodajam nekaj dragocenejšega,      modrost      naše rodbine, pridobljeno v dolgoletnem izgnanstvu  A
nevernik bi bil, kdor bi hotel jalovo svojo      modrost      poizkušati na teh svetih rečeh!“ Privzdignil  A
čudoma pomislil Aleš. ”Tako velika je njegova      modrost,      da me je komaj v bedro vščipnil, pa je babnica  A
radovoljno smo se varali. Izkušnja, spoznanje,      modrost      - mili Bog, vrni nam čisto spoznanje mladosti  A
Tako smo rekli in smo se redili. Stara je to      modrost,      narod jo je sprejel med svoje zlate resnice  A
bili drugače s palico razvili! In vsa tvoja      modrost      in zrelost je le globoka, grenka, večno grizeča  A
prišel in kam da gre. Nezaslišana je bila      modrost,      ki se je rodila iz sanj.Vedel je, da je treba  A
besedo in dejanjem: Počeščena, o Bog, bodi tvoja      modrost,      ki mi je dala kamen namesto kruha, listja namesto  A
razbojnike, da ste po dolgem učenju iztaknili tako      modrost?     Čakal sem v trpljenju in zaupanju, vi pa ste  A
naklestijo, da je groza in joj! - To je vsa      modrost      moje zgodbe, ki vam jo bom zdajle povedal!“  A
svojo nedolžnost in nebogljenost! Ali kaj mi je      modrost?     Celo med razbojniki, s katerimi sem bil v ječi  A
konec besedi in prerekanja!“ Vsi so spoznali      modrost      in so jo hvalili.Nato pa je krčmarica, županja  A
visokostna in vendar tako blagodejna in poučevalna      modrost,      hkrati pa tudi spodobna in posebno višjim slojem  A
KURENTOVA      MODROST      Iz svoje pretesne samote, ki je tiščala  A
na sredo vseh nadlog te je postavila nebeška      modrost,      luč v tem, zeleno trato v pustinjo!Devetkrat  A
Moje srce je premagalo modrijana in njegovo      modrost;      zato sem se napotil k Pavli.Šel sem tja, kadar  A
delež, zadene romar na svoje rame še Petrinovo      modrost?     Zdi se mi, da to pravzaprav in takorekoč ni pravica  A
najlepših sanjah! Blagoslovi ti Bog kamnoseško      modrost,      blagoslovi jo tebi in meni!“ Tako je bil  A
nerazumljivo in nedosegljivo ... Taka je moja      modrost,      pa se bojim, da je krivična, da je le moje oko  A
Sami boste spoznali!“ Ko mi je povedal tako      modrost,      si je visoko zavihal ovratnik suknje ter se  A
odprta usta, oči pa na belo obrnjene. - Za to      modrost      je bila Milena ozmerjana, ali ostala je ves  A
In kdo vé - zakaj v službi pohote je človeška      modrost      brez dna in brez mej - morda so bili iznašli  A
stran 68 . / Bodi, Fanny, kakor je rekla tvoja      modrost:      le utrujenost je po preobilo zaužitem grehu  A
metati, da bi ne pokazal svoje slaboče!“ ”Vso to      modrost      sem slišal sinoči; zdaj se spominjam. Čemu ponavljaš  A
štiriperesne deteljice? Neslan dovtip je, ali      modrost      je v njem ...Siromak je shujšal, ker se je bil  A
In že zbiraš iz teh in iz onih globočin svojo      modrost.     Da ljubosumen človek govori o svoji ljubosumnosti  A
Rekel boš, ali pa si vsaj misliš, da je to pasja      modrost      ... pa vendarle je čudno!... Ali pojdeva takoj?  A
282 . / ”So na svetu prikazni, ki jih nobena      modrost      ne razmodri. Misliš, da si posegel z duhom svojim  A
dosegel spoznanja - dal bi vse to spoznanje in vso      modrost      za ozko leho pod brdom, za ponižen vrt kraj  A
počeli ... ali se ti ne zdi? Pa to je piškava      modrost      ...“ ”Čemu to golo besedovanje?“ je vzrojil  A
poslušal. Da si natanko preudaril in razmislil vso      modrost,      bi sam bil lahko uganil: davi so ju potegnili  A
sodnik je antipatija brez razuma ...“ ”Čemu ta      modrost      in odkod?“ je vprašala Melita in se je čudila  A
izpremenil; osupel in prestrašen je bil, vsa      modrost      je izginila, kakor da bi upihnil svečo.Drugi  A
povzdigne visoko nad vse pozemske neumnosti, je      modrost.     Kako bi bil moder, če bi bil zakopan v zemljo  A
postlala, nato pa bi še prodajala svojo predpustno      modrost!     “ Z umerjenim korakom je stopil sodnik do  A
Nazaj ne moreš, ljuba duša! ... To je moja      modrost,      če si vprašal zanjo!“ Grivar je strmel predse  A
globoka utrujenost, omotici podobna. ”Grenka      modrost!     ... Torej ni, praviš, novega življenja!“   A
Preveč je moja pamet trudna, da bi razbistrila to      modrost!     “ Ko se je vzdramil in se je komaj danilo  A
je razsodil župan in vsi so hvalili njegovo      modrost.      Župan je ostal s svojo dolgo procesijo ob  A
pa ni maral, da bi le sosed njegov razodeval      modrost;      razodel jo je tudi sam in je rekel: ”Nikar  A
sadú. Občinski možje so verno poslušali: njih      modrost      pa tudi ni imela daljših nog od županje modrosti  A
V tisti lepi noči pa je nenadoma obsenčila      modrost      Andrejaza, moža osojniškega, ki drugače nikoli  A
izkazuješ hvaležnosti za našo previdnost in      modrost.     Mi pa ne čakamo tvoje hvale, ker je tudi brez  A
občin nego dvoje županov!“ Občutili so vsi      modrost      teh besed in so se napotili do mož, spečih v  A
temno besedo, stavek čudno bajalne mistike,      modrost,      kakor iz svojstveno pisanega Razodetja. Mati  A
»Čemu,« je rekel. »Njegovo      modrost      imam in bom bral, kadar mi bo tesno in bom v  A
skromen in trezen ‒« »Le sam ohrani zase svojo      modrost,     « je pošla mitničarju potrpežljivost. »Poslušajte  A
kamor je človek premislil, božjega življenja      modrost      pa ti bo gluha, kakor je bila meni.Gluho beremo  A
zdravega in za bolnega človeka...« Še marsikatero      modrost      nama je natresel tistega večera.Povedal bom  A
dlan na čelo, za katerim je kraljevala večna      modrost,      in iz njegovih silnih oči so lile solze, ki  A
drugače živili naši bratje redarji? To je ravno      modrost      v modrosti te naprave.« »Povej mi še nekaj!  A
tvoje svetlosti in visokosti!« »Kako se kaže ta      modrost?     « »V najnovejšem presvetlem dekretu!«   A
najmodrejšo besedo pod soncem in pod zvezdami! Ta      modrost      pa me ni potolažila, ker je ženska le slaba  A
nekaj prijateljev, katerim je razkladal svojo      modrost.      »Škilè,« je zaklical Pintar, »nekaj bi te rad  A
strmenje! Prvo svetlo sonce je cesarska njegova      modrost;      drugo in od prvega še bolj žareče pa je njegova  A
posoja, ha, ha!’ Pohvalil je Jurij Ljudevit mojo      modrost      ter izpregovoril: ‘Vse je lepo, kar pripoveduješ  A
Ali ta Malec se dela, kakor bi bil pameten in      modrost      zajemal z loparjem ‒ mi pa smo sami bedaki!  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA