moško (201-300)

spregovoril. »Kar je povedal, se mi zdi bistro in	moško.	« Da mu je neskončno všeč tudi Živka, je previdno	A
utajil in nič pridejal, te moram prav pohvaliti.	Moško	je bilo, kar si storil!« »Ženitev sem si pa	A
da si se postavil in uprl tistemu brezcu!« »	Moško	je bilo oboje, pametno pa ne!« je Vitogoj, že	A
začudil pred zbrano gospodo, držal pa se je prav	moško	in ponosno, še zmedel se ni kaj posebno. »Res	A
mu je dejal zelo slovesno. »Paši si ga zmerom	moško,	suči ga vselej junaško za čast in pravico!	A
Prav do tebe, glej,« je Slabè urno dejal in mu	moško	segel v roko. »Če je tako, Bog te sprejmi	A
ti bodo morali hvalo vedeti vsi,« je Trlep	moško	govoril, »zato je prav, da ti tudi pomagajo	A
kje so časi, ko je kmet še imel srce, da se je	moško	upiral in gradove podiral!« »E, kmet	A
ga je, zdaj bled zdaj rdeč, molče poslušal. »	Moško	si storil, kar si storil,« je čez čas tiho rekel	A
Trlep! Kako ti spretno postavlja besedo in kako	moško	in gosposko vabi v goste!« Po maši je	A
Trlep je res kavelj. Saj ste ga videli, kako	moško	se je ves čas držal in da so se mu vnanji ljudje	A
»Ali pridem do njega?« »Prideš, če	moško	vprašaš po njem,« mu je Vrbinčev gospod kuril	A
so stali domači, Stabè in Vrbičev gospod. »	Moško	se postavi in kmalu vrni,« je Trlep naročal	A
mu je zdajle vstopiti, ni kmet. Slabè se je	moško	vstopil predenj in mu povedal, kdo je po kaj	A
Tudi to, prosim, postavite v pisanje.«	Moško	se je zahvalil in šel.Uradnika v prednji sobi	A
»Sicer nas pogubi Pljuskarica.« »	Moško	bo, če ji po pravici povem , kako je bilo.«	A
kaj ti je brata gnalo v Novo mesto.« In je	moško	in naravnost razložil vse. Uradnik si	A
ne storite, dokler se ne pomeniva!« je Trlep	moško	rekel. »Če bi vendarle storili, bi že čez dobre	A
naravnost v oči. »Tudi jaz bi vam verjel, če bi mi	moško	povedali, kar bi vas rad moško vprašal.«	A
verjel, če bi mi moško povedali, kar bi vas rad	moško	vprašal.« »Jaz - tebi?	A
prav delaven,« je oče na vso moč hvalil. »Na	moško	roko mi smete sveto verjeti,« je stegnil roko	A
bo predolgo brez moške glave.« Trlep se je	moško	zahvalil in odšel z obema sinovoma.Mikalo ga	A
Pa kaj? Samo ponosen človek se	moško	upre krivici; suženj, hlapec pa pokleka in ponižno	A
srcu radostna misel; poigral se je z njo in je	moško	odločil: Domu, v dolino temeniško, pa naj bo	A
malodušno omahoval in dvomil, zakaj nisi marveč	moško	iztegnil roke, ko je bila še vesela in čista	A
ki se mu ni zdelo več silno in veličastno,	moško	in strašno.Vsaka moč je najlepša, ko postane	A
hiše je prišla mlada ženska, oblečena v skoraj	moško	obleko, in z dolgo preklo v rokah stopila na	A
ti lepo odplahne, moči ti da, drugo srce in	moško	voljo.« Gospodar ga je zdaj razumel že bolje	A
pogledala, da bi videla, kaj misli. »Če vprašaš	moško,	« je čez čas počasi rekla, »ti odgovorim tudi	A
jaz zares.« »Odgovori, Maruša, vprašal sem	moško,	« je dejal in jo prijel za roko. »Kadar hočeš	A
»Nikar! Mož je bolj moški, kadar	moško	trpi nadlogo, kakor tačas, ko se valja v sreči	A
nesrečo in obup menihov, nič več se jih ni bal,	moško	je rekel: »Svatovali prav veselo ne bomo, časi	A
bi utegnil več.« »Kaj nisem dorasel?« se je	moško	postavil. »Saj te je res dosti, glej ga!« se	A
tlačan je sprva neodločno mencal, naposled mu pa	moško	segel v roko in se zarekel: »Bog!«Desetnik mu	A
Vedečnost ga je ščemela. Vedel je, da ni	moško,	pa se je vendar prismukal pod okno Marinkine	A
tlačanski potomec stare svobodne Trlepovine,	moško	poudaril tako, kakor da svobodnjak ni manj od	A
Udarila je še enkrat, dvakrat.	Moško,	junaško trpljenje tegale tlačana jo je presenečalo	A
je vsaj v mislih morala priznati, da je prav	moško	ponosen. S tem spoznanjem, neznanim, še nikoli	A
vkup ostanemo, vkup se vrnemo!« se je Janez	moško	upiral.»Kaj misliš, da sem baba, ki se plašiti	A
pred Štepiča; »Pij, obveseli me!« »Na tvoje	moško	zdravje, o Radoh!« je ta odpil in vre postavil	A
dva brata,« je Janez vračal, »kar izberite!« »	Moško	si jo povedal ‒ ná, pij!« mu je veseli mož napil	A
pisar že pel in dvigal kozarec. »In se rajši	moško	menimo ‒ pokaj bi si življenje težili!« »Vidiš	A
. / . / stran 287 . / Uporniki so se sprva	moško	branili, vendar s cepmi in čekanom niso bili	A
globeli naravnost tam čez si je bil priboril	moško	čast, sloves neustrašenega lovca in ponosno	A
gladko zasmoliti. Dve manjši, samo za odraslo	moško	ped dolgi postrvi, sta se bili že spekli.Ostrorogi	A
Sem bil kot otrok. Pa sem si	moško	ime pošteno priboril.« »Mhhh,« je pihnil Brkati	A
ko se je mostišče narahlo potreslo pod težko	moško	nogo.Vstopil je Ostrorogi in koj za njim Karp	A
Premetenega, čeprav je prekoračil že zrelo	moško	dobo, kar ni hotela srečati pamet.Bil pa je	A
otroškim imenom ne boš hodil z nami. Izberi si	moško,	če si že kaj razmišljal o tem.« »Sem. Brneči	A
udarila ob deblo oddaljene smreke in se za	moško	dlan globoko zapičila v mehak les. »Hm!« je	A
vrnil k očetu?« »Kesal se je greha,« odreže se	moško	Slapar. »Kajpak ‒ lačen je bil,« reži se Mozol	A
»No, naj velja splošnost!« »To je že bolj	moško.	‒ Ali ni pri čebelah čudna prikazen, da imajo	A
hčer zmerjála je takó: Če boš v cerkvi ti na	moško	stran, kjer Martin stoji mi razcapán, tak obračala	A
robu postaviš. Oporekovati lastno besedo ni	moško.	Edini pot, po katerem se še pošteno izkoplješ	A
pak si je zopet mislil, da nikakor ne bi bilo	moško,	ko ne bi besede dopolnil, da mu je skoro dolžen	A
»Kakovega pa iščeš?« »Obljubite mi pred po	moško,	da ne boste za zdaj nikjer ni nikomur povedali	A
primerno pritrkaval z glavo in pipo, gledal je	moško	po druščini.Vsi so bili radovedni.	A
trezno sodeča žena, ki vé, zakaj ne pusti v	moško	druščino hčere ‒ nanj to vendar ne bi šlo!Saj	A
da besedo prelomim in da ne bodem mogel možu	moško	v oči pogledati, kadar pride, možu, kateremu	A
zdravi udje in cela koža. Sulico pograbiti in se	moško	v bran postaviti ‒ to mu še na um ni prišlo	A
Sumerek je težko zakrivil nevoljo.	Moško	je uprl oči v glavarjev obraz, kakor bi se mu	A
zglasi kar precej pri velikem ognju. Kmetje,	moško	naslonjeni na svoje cepove, batine in opaljene	A
kolnoč, samo da je klel. »Ti se nisi vedel po	moško,	« reče prvo uro, ko je, prišedši, iz graščakovih	A
zanjo, in svojemu očetovskemu reditelju sem pa	moško	obljubil, da ne pojdem nikdar več k sosedu.	A
za košček kruha. Svoj tobak prodajaje, sem	moško	in trdo sedel na malhi, sicer bi mi jo bili	A
kod si doma?« Videl sem, da me skuša, in sem	moško	odgovoril: »S Kranjskega!« Dá mi spričevalo	A
večerno molitev, ki ni bila najkrajša. Ko France	moško	korači iz hiše, tudi Rezka pobere žlice in sklede	A
zvedavih možeh on imenitna in potrebna oseba,	moško	pogleda z malim očescem po družbi, ki ga je	A
zasedle gospe in gospodične; za njimi pa je razno	moško	občinstvo porabilo vsak prazen prostorček, in	A
strani vsake knjižice pa stoji pisano s trdo,	moško	roko: I. zaklad mojega imetja, potem na drugi	A
zopet utopite, ako vas je volja? Torej trdno,	moško	dogovoriva pogodbo, kako mi ‒ dovóli, da te	A
rahlo, globoko čuteče žensko srce igrišče za	moško	prešernost!Ti si iskro zanetil ‒ in kdo sedaj	A
številkami, kakor po dnevnem redu menjavajo	moško	in žensko obleko. Samorad se je na tej velikanski	A
svojim in tujim imetkom ali takšnega boja za	moško	brado nisem poznal, ne iz izkušnje ne iz rimskega	A
kritikovali, modrovali, načrte snovali ter se sploh	moško	veljavili, čeprav smo zmerno pili.Naš blagajnik	A
umazane mlake med plavajočimi bilkami in cvetkami	moško	truplo.Nosača prebredeta vodo in pred nas prineseta	A
pa se je izpremenila pozneje v mladeniško in	moško	ljubezen.In ta je ostala dolgo časa trdna kakor	A
kakor da je njegovo vse to lepo domovje; tako	moško,	tako visoko prizdigujoč noge ni stopal sam gospod	A
se jim vidijo najsvetejše: to je prav, to je	moško!	Ali, vprašam, zakaj govoré tako, zakaj se boré	A
krajih. Ne samo rahločutno žensko, vsako pošteno	moško	srce se v sveti jezi upira proti nesrečni usodi	A
vrela Marku po mladih žilah, vendar znal se je	moško	premagovati.Ko je enkrat zvedel, da je Rosana	A
svojima tovarišema.« »To ni bilo bogve kako	moško!	« »Kajpa da ni bilo; ali kaj se hoče	A
oče Jelenko!« Zadnje besede je Somrak nekako	moško	govoril.Pri tej priči se prikaže mati Somračica	A
je priložnost,« reče ji kolikor more resno in	moško;	»ne izpustim te, nič ti ne pomaga, povedati	A
pokopališča stati in klečati pri Metkinem grobu	moško	podobo. Ugibali so nekateri, da je bil Valentin	A
mati, z bledimi rokami oklepaje mrtvo dete; tam	moško	truplo z divjim obrazom, globoko krvavečo rano	A
Kaj je preživela v tem času? Ali je pa tudi	moško	navezavati vse svoje bitje, svoje življenje	A
čiste roke pred ljudmi in čisto dušo pred Bogom.	Moško	in zastavno se je ponašal v vseh zgodah in nezgodah	A
se bomo pogodili lahko in kmalu. Ti govoriš	moško.	Tvojim besedam verjamem vse.	A
smo se peljali k maši. Zdelo se mi je hembrano	moško,	da se jaz vozim, drugi pa korakajo vsi peš.	A
neveste pa nočem v hišo.’ Fant pa mu je odgovoril	moško:	‚Oče, če je sramota, jo bom nosil jaz, ne vi	A
malo čislani pisatelj slovečega Robinzona. Za	moško	mladino nižjih razredov ga ni boljšega čtiva	A
precej zavpijejo: ‚Poglejte pijanko!’ Če pride v	moško	društvo, se začne kar tresti, ker ve, da jo	A
Stric Prisanek!« je spregovoril Kekec in se	moško	postavil pred Prisanka.»Včeraj ste mi prav tukaj	A
kurir Dominik. Bistro je pogledal Franceta in	moško	rekel: »Konja sta pripravljena.Glejte, da vas	A
Repnikovega Poldeta. Pred cerkvijo je šel Strnad na	moško	stran, Kristina in Dana pa na dekliško stran	A
tistih žalostnih nočeh, ko so nam konje pobrali.	Moško	sem prenašal vso bridkost vseh teh let, ko si	A
na srnjaka, v septembru pa na jelena,« ji je	moško	odvrnil.»Seveda preganjam tudi zankarje in divje	A
pustil kar pri miru. Milka naj se kar oblači v	moško	obleko in naj hodi, če jo je volja, še kar naprej	A
majskega jutra je vstala zgodaj. Oblekla se je v	moško	obleko, na glavo pa je dala zelen klobuk.Bila	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani