mi (101-200)

na lov. VERONIKA Priti bi morali vsi, če	mi	je odpuščeno. JETNIČARKA Saj pridejo.	A
HERIČ Jaz se bom branil. To	mi	je dolžnost.Zavratno pa ne bom ubijal.	A
je že ohromela in kmalu naj usahne volja, ki	mi	je velela davit beli ženski vrat. Tudi jaz	A
slediti s široke ceste na ozek kolosek. Pokličite	mi	patra Melhijorja, da jo pokoplje na posvečenem	A
strašno zanj novico. Moj zvesti Jošt, stori	mi	to! PRVI DVORJAN Kje si, Jošt Soteški?	A
tebe v snop povezala ledena žanjica. Bil si	mi	dober sluga, hvala ti.Prepeljite ga v njegov	A
njej na straži, dokler ne pridejo pogrebci. A	mi	se dvignemo iz mračnih teh prostorov v življenje	A
misel ni tako napačna, kaj meniš? MATIČEK Že	mi	bo jeza čelo razdejala ‒ NEŽKA Nič se ne praskaj	A
sliši. NEŽKA Gospa je že na nogah; sinoči	mi	je pripovedovala, da hoče danes z mano narprvič	A
posodila. . / . / stran 10 . / MATIČEK Če	mi	jih je posodila, sem jih tudi zapravil. Nič	A
conditione expressa ‒ MATIČEK Nikar, po latinsko	mi	jih ni posodila. ZMEŠNJAVA To se reče: s tem	A
pomagale. MATIČEK Vem, ko bi doktor bil, bi	mi	kaj noter nesle. ZMEŠNJAVA Zadosti je praznih	A
‒ Poglej, ona ti je še zdaj dobra; pisala	mi	je, da imam to reč lepo na tihem poravnáti;	A
zastopiti? TONČEK žalostno: Nežka, baron	mi	je slovo dal. NEŽKA Saj še niso vakance ven	A
Nežka, ne smem dalje misliti! ‒ Tiho, nekaj	mi	je v glavo padlo ‒ skozi mojo ljubezen, skozi	A
skozi vse, kar ti je ljubó, te prosim, nikar	mi	dol ne udari ‒ NEŽKA Kogá? TONČEK Eno podvezo	A
Poklekne. O daj	mi	jo!Kadar se bo moje srce v morju žalosti potopilo	A
vreti v meni; da le kako žensko zagledam, že	mi	srce bije; da le besedo ljubezen slišim, že	A
ljubiti kakor svojo ženo in tako naprej. Al	mi	gospôda smo te muhe že davno popustili.Veselje	A
govoré! NEŽKA prestrašena na stran: Zdaj	mi	Bog pomagaj! ŽUŽEK Ha, ha, ha!	A
ha! BARON Žužek, naj rečejo hlapcem, da	mi	ga iz graščine stepó. ŽUŽEK Meni je žal, da	A
BARON k Matičku: In potlej? MATIČEK	Mi	prosimo, cela vas prosi, vsi fantje in dekliči	A
so z neko nevesto take ceremónije imeli. To	mi	je tako dopadlo, da sem si naprej vzel, da mora	A
meniš. TONČEK se trese: Vaša gnada, naj	mi	odpusté.Bil sem malo neposajen, al za naprej	A
vrže na stol: Vrata zapri, Nežka, in povej	mi	vse natanko! NEŽKA Jaz jim nisem nič zatajila	A
se ti bom še morala zahvaliti. MATIČEK Naj	mi	povedó, al ni to lepa reč, da sem jim delo za	A
boršt doli pošljem. Gospod bodo kmalu zraven;	mi	pak za njimi.Bodo videli, kaj bo to za en špas	A
fant, al misli s kom! GOSPA Sram me je srce	mi	bije. TONČEK NEŽKA Sram jih je, srce jim bije	A
žalostno: Pismo že imam, vaša gnada; Žužek	mi	ga je dal.Pismo tja dá.	A
drugi drži. . / . / stran 41 . / GOSPA Kaj	mi	to praviš?Prinesi rajši kako rutico, da se obveže	A
ustraši in vstane: Moj mož! ‒ Za božjo voljo, kaj	mi	je storiti?‒ Tonček vstane.	A
tega, kar noter stoji, ne verjamem, al vendar	mi	po glavi hodi. GOSPA Kaj za eno pisemce?	A
ležeče kakor na meni. BARON jezen: Tolikanj	mi	je na njej ležeče, da jo hočem zdaj kmalu videti	A
skozi celo vas razlegal? BARON Prav imaš, saj	mi	ni nobenega treba; sam znam po kládivo in po	A
Ljubezen! GOSPA vstane in mu ključ da: Obljubi	mi,	da ne boš fantu nič storil; spústi potlej svojo	A
maraš, me zavržeš in vendar me kačiš, vendar	mi	ne upaš ‒ komu se to spodobi? BARON Žena,	A
Imaš prav! ‒ Jaz se moram ponižati ‒ odpusti	mi	sram me je ‒ NEŽKA Pač prav, da jih je sram	A
pustili. BARON Molči, molči o tem; pomagaj	mi	rajši, da jo potolažim. GOSPA Vse zastonj	A
BARON Tisto prekleto pismo ‒ ‒ je naredilo, da	mi	je kri zavrela. GOSPA Saj jaz nisem privolila	A
dasi nimam veselja. BARON Menil sem, da	mi	možje vendar kaj vemo, kako se ta svet za nos	A
tudi meni ne boš. BARON Reci še enkrat, da	mi	odpustiš. GOSPA Al sem to že rekla, Nežka	A
vaša gnada, pri moji veri, jaz bi od tega, kar	mi	govorimo, besedice ne verjel. BARON Da bi	A
Zakaj ga nisi držal? GAŠPER Sem hotel; pak	mi	je spodletelo. BARON Al bi ga vsaj spoznal	A
Zase. Tak	mi	je tedaj narejeno, da ne bom nikdar nič zvedel	A
kaj je to za ena reč danes. BARON Še to	mi	zdaj manjka. MATIČEK Nič naj ne skrbé, gospod	A
K Matičku, ko že odhaja. Tvoje cigovce	mi	ven spravi in le hitro.Ne trpim jih, kratko	A
‒ Kaj	mi	je za en strah naredil!Oh, Nežka, meni se je	A
šele strahovala. . / . / stran 68 . / Ena	mi	je že ratala, morebiti mi ta druga tudi rata	A
stran 68 . / Ena mi je že ratala, morebiti	mi	ta druga tudi rata.‒ Veš kaj, Nežka; ti mu le	A
stran 70 . / BARON Tak se hitro obrni in	mi	pridi povedat. JAKA gre.	A
Za norca me imajo! ‒ Tukaj eden	mi	dá pismo, v katerem stoji, da mi žena rogé stavi	A
Tukaj eden mi dá pismo, v katerem stoji, da	mi	žena rogé stavi.Pridem domov in hišno dekle	A
Poglejte, ti posli se dalej oblačijo kakor	mi,	gospôda! MATIČEK Zato ker poslov nimajo.	A
BARON Ljubi moj, kaj je gospe noter padlo, da	mi	je ta špas naredila? MATIČEK Pri moji duši	A
NEŽKA Če pak Smrekarico plačam! ‒ Saj so	mi	doto obljubili ‒ BARON Jaz, praviš, sem ti	A
moja dolžnost njim pokorna biti. BARON Zakaj	mi	pak tega préd nisi povedala?Eh, ti!	A
na stran: »Pravda je dobljena«, je rekla, se	mi	zdi.Predrto dekle!	A
Tolik-kanj, vidijo, je opraviti, da ne vem, kkje	mi	glava stoji. ZMEŠNJAVA Verjamem, saj jaz sam	A
K Zmešnjavi. Gospod Zmešnjava, naj	mi	še kaj povedó o moji stari.Je zdrava, trdna	A
Matiček jo mora vzeti. ŽUŽEK Baron	mi	je tudi zastopiti dal.Tiho, ravno prihaja!	A
ŽUŽEK Kako se tvoj oča imenuje? MATIČEK Naj	mi	povedó, kdo je moj oča? ŽUŽEK O le tiho, ga	A
doktor. Svoje denarce bom lahko tako zapravil,	mi	ne bo nikoli treba teh pijavk najemati. ŽUŽEK	A
bere: »Jaz, spodaj podpisani, spoznam, da	mi	je moja ljubezniva deklica Marija Smrekarica	A
dolžan biti. Ampak jaz sem pošten mož; moja vest	mi	je ljubši kakor dvesto kron.Jaz tedaj spoznam	A
naštela, za katere je prosil ‒ MATIČEK Katere	mi	je vrinila ‒ ona je vedela, da so pri meni dobro	A
potem ‒ ko bi bil jaz obljubil njo vzeti, bi	mi	ne bilo treba obljubiti, da ji bom denarje povrnil	A
je vzel; tukaj so denarji! Gnádljiva gospa so	mi	jih za doto dali; jaz plačam Smrekarico. BARON	A
MATIČEK Še svoje dni se nisem jokal; zdaj	mi	solze po curkih ven silijo.Tepec, al te bo sram	A
resnica je moja ljubezen proti Nežki. NEŽKA Kaj	mi	poveš!‒ No, ti že moram verjeti.	A
‒ Matiček, povej	mi	zdaj, kaj bo pak danes na véčer?Al hočem baronu	A
NEŽKA Kakor hočeš. MATIČEK Obljubi	mi,	da ne boš dol hodila. NEŽKA Iz srca rada!	A
se mu zlažem. MATIČEK Svojo pravo resnico	mi	povej! NEŽKA O jaz nisem tako učena kakor	A
Nežko prime. Al	mi	morejo za hudo vzeti?Jo hoče proč peljati.	A
mojim gospodom zastopiš; tebi je žal, da si	mi	kaj povedala.O jaz te poznam.	A
vaša gnada! ‒ Oní ne vedó, kaj za eno krivico	mi	storé. Saj so bili vselej tako dobri z mano	A
greš dol; ti si svojemu možóvu zvesta in mojega	mi	nazaj daš. NEŽKA Oh, kako so me ustrašili	A
namesto da bi pisal. Zunaj pak napiši: »Naj	mi	pečat nazaj pošljejo!« NEŽKA cédelc z iglo	A
GOSPA De te, lepe so! ‒	Mi	je žal, punčke, da vas vseh ne poznam.‒ Pokaže	A
JERCA Oní, oní, vaša gnada. Naj	mi	dajo Tončka, da bo danes z mano plesal, jaz	A
MATIČEK k baronu: Vaša gnada, kaj bomo pak	mi	imeli, če bodo oní dekliče obdržali?Godci in	A
Ne boš tukaj ostala? GOSPA Saj veš, da	mi	ni dobro. BARON Počakaj malo zavoljo tvoje	A
zadnjih eden. Al kar Nežko zadene, jim povem, da	mi	je zvesta; zbrisana pak, e comme! ŽUŽEK Me	A
imam in to je polno zaupanja v mojo ljubico. Če	mi	je namenjeno, da moram vendar goljufan biti	A
ŽUŽEK Kogá? MATIČEK roke na prsih: Kar	mi	je to dekle povedalo, mi leži na srcu kakor	A
roke na prsih: Kar mi je to dekle povedalo,	mi	leži na srcu kakor goreči žarek. ŽUŽEK se	A
reče za njim, kur je prej Matiček rekel: »Če	mi	je namenjeno, da moram vendar goljufan biti	A
Kaj neki misli Matiček? ‒ To, kar	mi	je zapovedal, lahko opravim.Se imam skriti,	A
naglo z lučjo ven stopiti. Potlej, je rekel,	mi	bo še tri pomaranče dal.Matička, katerega ne	A
pojdite malo na stran; kadar boste kaj ljudi čuli,	mi	pridite povedal.Gredo. Gašper v utico, Budalo	A
‒ Z baronom! ‒ Pri moji duši, ta	mi	je preneumen. ‒ Rajši službo popustim, rajši	A
NEŽKA Res, res; Matiček bo tudi prišel; Žužek	mi	je rekel. GOSPA Pojdi kam; to mi pa že ni	A
Žužek mi je rekel. GOSPA Pojdi kam; to	mi	pa že ni prav. NEŽKA Oní se tresejo, vaša	A
tresejo, vaša gnada; kaj jih zebe? GOSPA Mraz	mi	je. NEŽKA Saj mene ne potrebujejo; bom malo	A
majè. Se moram le hitro v utico spraviti, kamor	mi	je Jerca rekla priti.‒ Ovbe!	A
se bliža in pravi na stran: Nežka je, se	mi	zdi. TONČEK h gospe: Oh, Matička se ne bojim	A
Tončku: Lepo te prosim, pusti me. TONČEK Kaj	mi	boš pak dala za mojo pokorščino? GOSPA Kaj	A
jutri kakor danes in tako večno naprej, da smo	mi	siromaki hkrati siti in lačni. GOSPA na stran	A
Zares, Nežka, jaz sem že sam dostikrat mislil.	Mi	iščemo veselje, katero bi pri njih najti imel	A
obljubil. Veselje, katero zdaj pri tebi uživam,	mi	vse obilno plača.Vzemi še ta prstan in nosi	A
pravi na stran: Tako tedaj misliš? Čakaj,	mi	boš pokoro delal! MATIČEK Zdaj bom zažvižgal	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani