nova beseda iz Slovenije
izhajajo strateški cilji, ki jih oblikuje strateški | management | za raven organizacije kot celote.Strateški plani | C |
dobavitelje, regulatorje), notranje udeležence ( | management, | upravo, zaposlene, prostovoljce) vmesne udeležence | C |
/ Regulatorji (državne in vladne skupine) / | Management | / Uprava / Zaposleni / Prostovoljci / Trgovci | C |
SWOT, definiranih nalog in poslanstva strateški | management | takoj rešuje strateška vprašanja neprofitne | C |
odvisno od zadovoljstva sponzorskih skupin, zato | management | pogosto zanemarja potrebe klientov, v želji | C |
od donatorjev in sponzorjev mora biti vrhnji | management | stalno odprt za njihova pričakovanja glede dejavnosti | C |
defenzivne decentralizacije, pri čemer vrhnji | management | zadržuje in izvaja vse aktivnosti procesa odločanja | C |
Porterjev model analize konkurenčnih prednosti, | management | strateških vprašanj, logični inkrementalizem | C |
Analiza konkurenčnih prednosti 6. | Management | strateških vprašanj 7. | C |
političnimi silnicami in z možnostmi sodelovanja. | Management | strateških vprašanj je šesti pristop k snovanju | C |
oblikujejo strateški plani, je pomemben t.i. | management | strateških vprašanj. Le-ta se ponavadi rešujejo | C |
razvijejo odgovore za takojšnjo implementacijo. | Management | strateških vprašanj je torej uporaben tudi v | C |
organizacijah, zlasti v tistih, kjer se zahteva | management | inovacij. Iz pregleda šestih načinov (pristopov | C |
vlade in skladov, lahko pritiskajo na notranji | management | neprofitne organizacije. 5. | C |
3. Neprofitne organizacije zahtevajo odličen | management. | Danes se od managementa neprofitnih organizacij | C |
model, model analize konkurenčnih prednosti, | management | strateških vprašanj, logični inkrementalizem | C |
managementa v neprofitnih organizacijah? Kakšen | management | potrebujejo neprofitne organizacije danes? | C |
16. Katere so ovire, s katerimi se sooča | management | neprofitnih organizacij? 17. | C |
Press, 2001, str. 289-294. 3. Rus Veljko: | Management | v neprofitnih organizacijah. V Delu: Možina | C |
neprofitnih organizacijah. V Delu: Možina Stane: | Management. | Radovljica: Didakta, 1994, str. 938-973. 4. | C |
str. 6. Širca-Trunk Nada, Tavčar Mitja I.: | Management | nepridobitnih organizacij. Koper: Visoka šola | C |
nepridobitnih organizacij. Koper: Visoka šola za | management, | 1998. 136 str. 7. Ott Steven J.: Developements | C |
neprofitne organizacije v Sloveniji. Neprofitni | management. | Ljubljana, 50(1997), str. 17-20. 10. Ott Steven | C |
neprofitne organizacije, II. del. Neprofitni | management, | Nova Gorica, 1(1999), 5/6, str. 7-13. 19. Farnham | C |
Vodenje v neprofitnih organizacijah. Neprofitni | management, | Nova Gorica, 1(1998), 2/3, str. 5-8. 23. DuBrin | C |
tehnike za neprofitne organizacije. Neprofitni | management, | Nova Gorica, 1(1998), 2/3, str. 8-11. 27. Penger | C |
131-157; Širca Trunk Nada, Tavčar Mitja I.: | Management | nepridobitnih organizacij. Koper: Visoka šola | C |
nepridobitnih organizacij. Koper: Visoka šola za | management | v Kopru, 1998. 136 str; Pučko Danijel: O strateškem | C |
1995), 3, str. 161-170. 32. Daft Richard L.: | Management. | 5th ed. Forth Worth: The Dryden Press, 2000 | C |
2001, str. 339-344. . / . / stran 737 . / | MANAGEMENT | SPREMINJANJA VSEBINA POGLAVJA | C |
kako je z odpori proti spreminjanj in kako naj | management | obvladuje te odpore 21. | C |
povečujejo kompleksnost razmer, v katerih deluje | management. | Organizacija se odziva na spremembe, ki jih | C |
Spremembe so vselej skrite v prihodnosti. | Management | lahko predvideva tiste, ki jih sam načrtuje | C |
napovedati iz trendov dogajanja v okoljih, zato mu | management | skuša pozorno slediti; med njimi so značilni | C |
obsežnejše in čim hitrejše so te spremembe. | Management | skrbi, da je poraba zmožnosti zaradi vplivanja | C |
jih to spreminjanje prinaša ali vsaj obeta. | Management | se izogiba spreminjanju, ki bi presegalo zmožnosti | C |
Ne nazadnje pa je vsako spreminjanje tvegano. | Management | ne more zaobjeti vseh dejavnikov, ki vplivajo | C |
administrativnih ovir - sproščene pobude; / nov | management, | nova usmeritev / večja dinamičnost / naravne | C |
temeljnih zmožnosti za konkurenčnost v prihodnosti. | Management, | ki dopusti, da organizacija propade, je ob lastno | C |
najbolj temeljnih in dolgoročnih ciljev, naj | management | izoblikuje temeljno zamisel o spreminjanju; | C |
Te razsežnosti kaže preglednica. | Management, | ki skuša umno gospodariti z zaupano mu organizacijo | C |
Naravnanost do spreminjanja in tveganja | Management | spreminjanja Malo | C |
snovanje in uvajanje novosti. Za doseganje ciljev | management | izbira primerne dejavnosti, urejenost in sredstva | C |
oskrbovanje organizacije s sredstvi za delovanje. | Management | spreminjanja Slika 21.2: Vse se spreminja | C |
se organizacija znajde v primežu okoliščin. | Management | lahko takšno priložnost izrabi tudi za udejanjanje | C |
okolju. Pri izbiranju primerne mere rasti lahko | management | stori tudi naslednje: presoja odjemalce (tržišča | C |
reminjanja, ga dobro pripravlja in udejanja8. Če | management | spreminjanja ne pripravlja vnaprej, se lahko | C |
nanese, da so izidi za organizacijo ugodni. | Management | skuša sistematično pripravljati, to je načrtovati | C |
strategije. Najboljši je lahko ti. strateški | management, | ki poleg načrtovanja obsega tudi udejanjanje | C |
jih sistematično načrtovanje ne obsega. Kako | management | od primera do primera načrtuje in izvaja to | C |
Seveda pa se skoraj ne zgodi, da bi imel | management | že v začetku priprav na vplivanje ali odzivanje | C |
načrtovanje / Strateško načrtovanje / Strateški | management | NAČRTOVANO NENAČRTOVANO | C |
prelomnici med “več za več” in “manj za več”. | Management | se lahko odloča za aktivno ali pasivno naravnanost | C |
dolgoročno zmanjšuje konkurenčnost organizacije. | Management | se nadalje odloča za odzivanje ali za vnaprejšnje | C |
zmožnost že v področju “manj za več”. Če pa | management | predvideva slabšanje uspešnosti programa in | C |
gospodarno porabo zmožnosti: prvič, ker lahko | management | spretno vztraja pri starem poteku, dokler prirastki | C |
možnosti ne pa za novotarije, v katere nas sili | management. | Ogrožena varnost: vsaka sprememba prinaša | C |
sodelavce, ki se strinjajo z njeno naravnanostjo; če | management | skuša spremeniti naravnanost organizacije, ostaja | C |
godnostih, ki brž presežejo možnosti organizacije. | management | pritegne vplivne upornike v proces odločanja | C |
odpornost ljudi; milejša oblika je osamitev, ko | management | upornika odreže od informacij, mu ne daje nalog | C |
vlogo pri snovanju vsebine sprememb, zato ju | management | spodbuja, kolikor more.Mehko spreminjanje s | C |
posvetovanja v organizaciji ali zunaj nje. | Management | naj postavlja jasne cilje, sodelavci pa naj | C |
cilje, naj bodo njihove vsaj poti do ciljev. | Management | naj poskrbi, da bodo pohvale in priznanja pravočasna | C |
osnova; vsi poskusi ne morejo uspeti, zato naj | management | dopušča tudi napake in neuspehe kot naložbe | C |
skokih pa uspešnost delovanja organizacije. | Management | se pogosto odloča za zaporedje počasnih in hitrih | C |
tem manj tvega in porablja manj zmožnosti. | Management | skuša izbrati najprimernejši trenutek za spreminjanje | C |
ki so lahko kratkoročni ali dolgoročnejši. | Management | mora odpore obvladovati zaradi učinkovitega | C |
spreminjanje je počasnejše in manj tvegano, zato naj se | management | raje usmerja v mehko kot v trdo obvladovanje | C |
Opredelite nekaj okoliščin, zaradi katerih se | management | odloča za pasivno odzivanje na vplive ali za | C |
5. Kako lahko | management | obvladuje spreminjanje z vódenjem in načrtovanjem | C |
kakšni so lahko vzroki za te odpore. Kako naj jih | management | obvladuje - na trd ali na mehek način.Zakaj | C |
je celovito obvladovanje kakovosti? Kako naj | management | usklajuje nasprotja med posamezniki, skupinami | C |
ugotovitev o uspešnosti povezovanja vprašljiva. | Management | podjetij, ki se povezujejo, verjetno bolje ocenjuje | C |
Ekonomsko-poslovna fakulteta, Visoka šola za | management | in še vrsta del istega avtorja na to temo; | C |
identiteto (na primer ameriški, nemški, slovenski | management) | . Bolj kot se odmikamo od individualnih managerskih | C |
in zadovoljstvo poslovnih akterjev. Sodoben | management | je usmerjen k ljudem in želi zagotoviti vrednost | C |
PORABNOST MANAGERSKIH PARADIGEM Tudi za slovenski | management | velja, da smo v zadnjih desetih letih upoštevali | C |
in podjetniško iniciativnostjo. Slovenski | management | je v veliki meri del protislovne postsocialistične | C |
managerskih lastninskih odkupih (t.i. MBO ali | Management | Buy Out) v srednje velikih slovenskih podjetjih | C |
transparentnega načina nagrajevanja. Proizvodni | management | je nerazvit predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih | C |
dokazujejo, da slovenska podjetja in njihov | management | pri merjenju poslovanja uporabljajo klasični | C |
svojega vsakoletnega poročila razvil Inštitut za | management | in razvoj (IMD) iz Lausanne. Slovenija je med | C |
prispevali izboljšanje domačega gospodarstva in | management. | Vendar vsega tega napredka ne moremo pripisati | C |
primer pred Japonsko in Švico. Za slovenski | management | je namreč značilna etika participacije zaposlenih | C |
sodijo v vrh tranzicijskih držav, zato slovenski | management | v vseh mednarodnih primerjavah dobiva sorazmerno | C |
predpostavlja, da bosta vlada z ekonomskimi ukrepi in | management | v podjetjih in nepridobitnih ustanovah še pospešila | C |
pristop k prenovi managerskih sistemov Slovenski | management | je torej pred številnimi izzivi, ki pa jih lahko | C |
pristopov preprosto objektivna nujnost za slovenski | management | in njegovo razvojno identiteto. Prenova poslovni | C |
everjanja, dopolnjevanja in spreminjanja. Strateški | management | in strateško načrtovanje sta pristopa, ki v | C |
urenčnega primerjanja. Evropski sklad za kakovostni | management | (EFQM) je prvič podelil priznanja za kakovost | C |
Svet se silovito hitro spreminja in slovenski | management | mu skuša slediti.Rezultat tega je bogastvo splošnih | C |
vsem, kar vpliva na uspešnost organizacije. | Management | se ukvarja z notranjimi vidiki uspešnega poslovanja | C |
spreminja vlogo managerja, ki vse bolj razvija | management | znanja kot svojo osrednjo poslovno dejavnost | C |
6. Slovenski | management | je del postsocialistične mitologije.Kako bi | C |
konkurenčnosti (IMD), ki so pomembna za slovenski | management? | 11. | C |
kultura sprememb) 40-60 točk = organizacija in | management | nimata razvite managerske identitete sprememb | C |
J Javni | management | (Public Management) je terminus technicus | C |
izrazito formaliziranega sistema vodenja. | Management | (Management) je planiranje, organiziranje | C |
in aktivnosti, ki jih zaposleni opravljajo. | Management | je usklajevanje nalog in dejavnosti s postavljenimi | C |
nalog in dejavnosti s postavljenimi cilji. | Management | proizvodnje (Operations Management) obsega | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 15 115 215 315 415 515 615 715 815 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |