lisica (59-158)

in išče suhega prostora na lisičjem životu.	Lisica	ne odneha.Na vrsto prideta trebuh in hrbet.	A
plane golazen in se rešuje v mahu. Takrat se	lisica	naglo potopi, izpusti šop mahu iz gobčka, odplakne	A
mahu odpeljala po vodi. . / . / stran 39 . /	Lisica	si otrese mokro dlako, pogleda za mahom, ki	A
pohvalil. »Nemara se je zbala, da ne pojdeš kakor	lisica	z njo v vodo,« se je ponorčeval ded. Lisica	A
se je ponorčeval ded. . / . / stran 40 . /	Lisica	in vrane Ko sva neke nedelje z dedom sedela	A
Skrival me je leskov grm.	Lisica	je sedla na stezo in si obliznila smrček. Gotovo	A
pokazala, da leži na stezi iztegnjena, mrtva	lisica.	Vrane so se presedale od veje do veje, da so	A
ogledovale in zborovale: kra ‒ kre ‒ kre ‒ kra.	Lisica	ni niti z očmi trenila in ne z nogo ganila.	A
težki kljun, da ga zasadi v mrtvaka. Takrat pa	lisica	plane in ‒ čavs ‒ pograbi starko za vrat.V zboru	A
vse zavrešči, srenja vran se razleti po polju,	lisica	pa moško odnese plen in izgine, krita z vrtnimi	A
priostrena rjava uhlja sta kukala iz trave.	Lisica!	sem takoj ugotovil.Prek majhnega robiča se je	A
nepremično z visoko iztegnjenim vratom. Ko se je	lisica	potegnila čez robiček, je koklja zahreščala	A
sedem korakov od koklje. Iz plazeče lege se je	lisica	dvignila, da bi v skoku planila na kokljo.Tedaj	A
bliskovito s perutmi odmaknila za nekaj korakov.	Lisica	se je zopet prihulila k tlom, koklja pa jo je	A
pa jo je vnovič izzivala s hreščečim glasom.	Lisica	je vstala in se v dveh skokih zelo približala	A
še nekajkrat ponovila, dokler nista koklja in	lisica	prišli čez robič in ju nisem več videl.Morda	A
in šel iskat piščančke. Če jim je roparica	lisica	umorila mater, jih poberem in odneseni s seboj	A
takoj dvignila in odvedla navzdol. Vedela je, da	lisica	utegne po sledu priti nazaj, ko je videla kokljo	A
vrnil v svojo kočo. . / . / stran 47 . /	Lisica	pri lovskem obedu Človek je bil že v pradavnih	A
primahal zajček. Tamle tam se bo priplazila	lisica.	Čez tistile robič priskače bržkone kak star rogač	A
ne za trideset korakov od njega ‒ imenitna	lisica.	Najrajši bi ga bil potegnil za ušesa.	A
Najrajši bi ga bil potegnil za ušesa. Seveda,	lisica	hodi čudno tiho, naglušni mož, zaverovan v branje	A
zakriči logar Krevh: . / . / stran 54 . / »	Lisica	je ušla!« Vsi smo šinili kvišku in pograbili	A
grmovja. Pokalo je, kakor bi bila vojska; a	lisica	je srečno unesla kosmati rep. Lenič nas je naslonjen	A
izmuzne iz roke in unese svoj kožuh. Taka je	lisica.	« VOLK DIVJI ROPAR Pokol ovac Ljudje se radi	A
Saj je vsa vas v Stolu. Ne bo je	lisica	pojedla!« Nejc je spoznal, da je vsak upor odveč	A
jaz ne bom služila. Ko se mu je izmuznila,	lisica,	in ga zvodila za nos, sem bila jaz dobra.‚Le	A
Mara naj misli nanj! Pa zabavlja,	lisica,	ko ga ima rada.« Alena je odšla na pošto	A
kadar mi je katero popadel kajuh ali odnesla	lisica.	Vselej sem se tako razjezila, da mi je dolgo	A
polna. Licenciat je bral: »Najmlajša hči pa,	lisica	premetena, je začela vihteti svoje mokre roke	A
glasno zasmejal in še bolj glasno zakričal: »	Lisica!	Hoha! lisica!«Sedaj pa sem nekaj doživel.	A
in še bolj glasno zakričal: »Lisica! Hoha!	lisica!	«Sedaj pa sem nekaj doživel.	A
lepih svetlih las je bila Presečnikova Meta »	lisica«	.In te »lisice« se ni mogla otresti, ker je javnost	A
in čulo se je kakor ihtenje, ko se je drl: »	Lisica!	hoha! lisica!«Meta se še zmenila ni!	A
kakor ihtenje, ko se je drl: »Lisica! hoha!	lisica!	«Meta se še zmenila ni!	A
ajboljšem delu, kar zahrope za mano raztrgan glas: »	Lisica,	lisjak sta pila tobak!«To je tulil Urbel; drugi	A
»Tobaka ni b'lo, sta pila vodo!«	Lisica!	V meni je zaledenela kri.	A
Urbel je še enkrat zakrulil: »	Lisica,	lisjak sta pila tobak!« V meni se je	A
zanjo sploh ni bilo na svetu. Bila je prekanjena	lisica	ta Židanova mati. »Prav pravi ruski brat!	A
skaklja zajec proti svojemu ležišču, bodisi da je	lisica	ali jazbec, ki se vrača z nočnega lova.Med vejevjem	A
prismuče po gošči onstran po bregu rumenosivkasta	lisica,	ki je tudi bila na petelinjem lovu.Košati rep	A
se je po poku razkadil dim, premetavala se je	lisica	v smrtnem boju po zelenem bregu, iznad Frate	A
in po senožetih in strmicah se pase srna in	lisica	se skriva v robovih.To so lepi kraji, in gospod	A
sem ga tako spretno, da bi se bila ujela celó	lisica,	če bi bila prišla tisto noč pod moje okno.Tem	A
Polonica, počakaj no malo!l Ali bila je zvita	lisica	ta Polonica in takoj je obstala, zaljubljeno	A
Nočne ujede molče morijo. Zvita	lisica	oprezno drvi z ukradeno kokošjo.Čuk zlovešče	A
Lipa pa je zginila v grmovju. Oprezno kakor	lisica,	kadar zalezuje pasočega se zajca, je ovinkarila	A
pol ure daleč dišim kakor rokovnjač biriča in	lisica	past.« »Pij, a ne delaj zabave, Blaž.	A
svoje drage, da bi videla, ali ni katere kokoši	lisica	vzela ali kragulj pišče odnesel.Večkrat se zmoti	A
Volk ima loj! Zvita	lisica	ima maščico! Kaj je hotel povedati s tem, tega	A
nisi nič slišal?« »Slišal sem, to je mlada	lisica,	« pravi mlajši tovariš šepetaje.Poznalo se je	A
otrok v gozd prišel, gospod! Jaz vem, da mlada	lisica	ali divji maček včasih ravno tako vpije ko majhen	A
namreč polno čutaro vina, katero sva - kakor	lisica	in lisjak v narodni pesmi - oba vkup pila.	A
odprtem svetu, ga ni več čez noč odnesel volk. Še	lisica	ni rada prišla do njega. Jastreba, ki sta gnezdila	A
škoda zanj! Nikamor ne sme med ljudi; kakor	lisica	se mora po skalah potikati in skrivališč iskati	A
bil petico dal, pa je ni; le čakaj me, stara	lisica	hrvaška!«Tako je mislil in, ko je nekoliko miru	A
adjunkt zopet svojo puško in svoj klobuk. »	Lisica	nerada naleti tako, kakor je ta storila!To je	A
lovci, kar po cesti, bodisi od desne ali leve;	lisica	priplazi in privleče se po ozki spodnji stezi	A
lovci, kar po cesti, bodisi od desne ali leve.	Lisica	se priplazi in privleče po ozki spodnji stezi	A
že vlekel, pa nisem nič izvedel, je zvita kot	lisica,	in ko sem ji rekel, naj ne gleda po drugih dedcih	A
tudi tat ne krade po vasi, v kateri prebiva; še	lisica,	pravijo, da ne lovi kokoši blizu po okolici	A
ne lovi kokoši blizu po okolici, zato je tudi	lisica.	« »Torej je dobro imeti tatu in lisico	A
bil nastavil zadrgo. . / . / stran 68 . /	Lisica	je ležala mrtva na tleh, poginila je bila ponoči	A
volkovi in iskali srne. Pod vasjo je lajala	lisica	s starim hreščečim glasom.Pri Grabnarju je bila	A
stran 42 . \/ Na Grbčih lazih se je oglasila	lisica.	Od Ogulja in Lašnika je bilo slišati bučanje	A
drži krepko v rokah. Onkraj meje smukne mimo	lisica.	Drugače je vse tiho.	A
naložil hlode. Konji so poskočili, ko je švignila	lisica	mimo njih.»Prekleta lisica,« je siknil.	A
ko je švignila lisica mimo njih. »Prekleta	lisica,	« je siknil. Visoko v gozdu je v stari bukvi	A
in enkrat je zalajala prav spodaj pod hrastom	lisica.	Gledala je na drevo, opazila belega mladiča in	A
in enkrat je zalajala prav spodaj pod hrastom	lisica.	Gledala je na drevo, opazila belega mladiča in	A
divji zajec beži z njive v gozdno goščavo,	lisica	laja nekje zgoraj v šumi, kakor bi se pritoževala	A
»Jaz nisem videl žive duše. Morda je bila	lisica	ali kaka druga zver.« »Bila je stara ciganka	A
spoznal, da je tokrat šel pošteno na led. »	Lisica	... si jo videl ... « je rekel. Ob pregledu zapisnika	A
rekla: »Dragi moji, želi ste že požeto njivo.« »	Lisica,	coprnica, kača,« je sikala Heda.»Tudi jaz bi	A
◆ Kar je želela, je v sanjah imela. ◆ Kar	lisica	pusti v pasti, tega si ne lasti. ◆ Kar mačka	A
◆ Lice lepo ‒ srce slabo. ◆	Lisica	je volku služila, pa je kožuh izgubila. ◆ Lisica	A
Lisica je volku služila, pa je kožuh izgubila. ◆	Lisica	tudi na videz spi, da kure ulovi. ◆ Lisico je	A
◆ Speci ‒ pa teci! ◆ Speča	lisica	kokoši ne ujame. ◆ Spomin je človeku najzvestejši	A
je pribita resnica: ženska je bolj zvita kot	lisica.	◆ To nekaj velja, kdor si iz neprijatelja prijatelja	A
noter, bo nam pa topleje!« Pozneje pride še	lisica:	»Kdo je tam notri?« »Jaz, sirota deklica, muha	A
stran 32 . / »Bo pa še zame kak kotiček,« pravi	lisica	in se zmuzne noter. Ponoči pricota še medved	A
pobrculja, žabica pokrculja, zajec ‒ novi hlapec in	lisica	pridna deklica!« Medved pa nič ne prosi, marveč	A
»Kdo je zunaj?« je vprašala. »Jaz sem,	lisica.	Oh, Mojca Pokrajculja, lepo te prosim, pusti	A
odprem, drugače ne!« »Šivilja sem,« je dejala	lisica.	Mojca Pokrajculja je spustila lisico v piskrček	A
Skuhali so si večerjo in legli počivat. Ponoči je	lisica	zastokala: »Avbe, joj, mene pa črevo boli!«	A
rekla: »Pojdi v kuhinjo in si skuhaj kamilic!«	Lisica	je vstala in odšla v kuhinjo.Komaj so vsi zadremali	A
odšla v kuhinjo. Komaj so vsi zadremali, je	lisica	zopet zastokala in tako dolgo javkala, da ji	A
Pokrajculja zopet rekla, naj si skuha kamilic.	lisica	je šla tako trikrat v kuhinjo kuhat čaj.Pa je	A
legli pred piskrčkom na travo in takoj zaspali.	Lisica	je imela slabo vest, zato je bedela.Res, strd	A
Pove ji.	Lisica	ga prosi: »Daj mi jesti, da ne poginem od lakote	A
žival mora imeti živež na svetu, tako tudi ti,	lisica.	« Gre spet dalje.	A
lisice, ki ji je dal nekoč mesa. Ročno pride	lisica	k njemu in on ji reče: »Pomagaj mi dobiti to	A
Pomagaj mi dobiti to raco, ki plava sredi jezera!«	Lisica	se ročno spusti v jezero in plava do race.Lisica	A
se ročno spusti v jezero in plava do race.	Lisica	jo zgrabi, raca pa spusti jajce v jezero, da	A
zajček. »Na botrinjo me kličejo!« se je zlagala	lisica.	»Pa pojdi!« je odvrnil volk.	A
kmalu se vrni na delo,« je dodal zajček. In	lisica	je odšla pod grm, kamor je volk skril lonec	A
zaradovedil volk. »Pričetek!« se je zahihitala	lisica.	»Ste dobro jedli, botrica?« je vprašal še zajček	A
še zajček. »Dobro in sladko,« je zahinavčila	lisica.	In kopali so dalje.	A
In kopali so dalje. Kmalu pa se je	lisica	spet obrnila proti lozi in zabavkala: »Hoj,	A
zajček. »Na botrinjo me kličejo,« je odgovorila	lisica.	»Pa pojdi!« je privolil volk.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 59 159 259 359 459 559 659 759 859 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani