nova beseda iz Slovenije
Anton Tomaž | Linhart: | Ta veseli dan ali Matiček se ženi Virtualna | A |
Anton Tomaž | Linhart: | Županova Micka / Komedija v dveh aktih Virtualna | A |
slovenske literature ob njenem nevarnem rojstvu, | Linhart, | Čop, Smole, Levstik, Jurčič, Trdina in makár | A |
Petelin‐Gallus, zgodovinar in dramatik Anton | Linhart | in učenjak Martin Kuralt.« »A naš pater | A |
meščani se mu klanjajo - tako mi je pravil Anton | Linhart. | « »Torej obiskujete tega našega uskoka | A |
Torej obiskujete tega našega uskoka?« »Tudi | Linhart | je učen mož, ki dosti piše.Lehko in lepo se | A |
družite z uskokoma našega samostana.« »Kuralt in | Linhart | sta res slekla kuto, a zaslovela sta v učenem | A |
bila. Kuralt je bil uporen, nemiren človek, | Linhart | pa tudi ne dosti boljši.« »O, Linhart | A |
človek, Linhart pa tudi ne dosti boljši.« »O, | Linhart | je nežna, pesniška duša; prav zato, bi dejal | A |
papirjev, so naposled z njim še sedeli Anton | Linhart, | Martin Kuralt in stiški prior Ignacij Fabiani | A |
vrnil še bolj nemiren. »Kako je ženi?« se je | Linhart | zanimal. »Pa ne, da bi že bilo? | A |
ne skočiš v ozke ojnice svetega zakona?« »O, | Linhart | menda še ne bo svatoval tako kmalu,« se je tudi | A |
več ne.« »Delo res nekaj zanemarjam,« se je | Linhart | branil. »Plazim se - drugi letajo, a sem srečen | A |
Pa le pustite mi zbeganost in ljubezen,« je | Linhart | nadaljeval, »saj me prav to oboje kuje in kali | A |
poganjajo ondod, koder se raztresa gnoj,« je | Linhart | tiho dejal in se smehljal. Zunaj se | A |
bobnelo. »Kako pa v Stični, pater prior?« je | Linhart | glasno vprašal, da bi drugam zaredal pogovor | A |
čakajte no,« se je Kuralt smejal, »prijatelj | Linhart | se bržkone skuja nevesti in spet zleze v kuto | A |
»Tistega, da bi se vračal, ne mislim,« je | Linhart | v zadregi odgovarjal prijateljevi bodici, »res | A |
Pretesno mi je bilo, svoboda me je mikala,« je | Linhart | preprosto povedal. »Kaj sem zdaj svoboden? | A |
sama!« »Krivica se godi temu samostanu,« je | Linhart | zmajeval z glavo. »Stična je v vseh časih zvesto | A |
svetega pisma res ne osrečuje človeka,« se je | Linhart | vteknil. »Le Stična je gledala prav | A |
Kuralt pretrgal molk. »Dobro, prav dobro,« se je | Linhart | smehljal, »saj na ves glas hvali nove cesarske | A |
prevzame vsega, spozna njeno moč in lepoto,« je | Linhart | pritegoval. »Včasih misliš, da se ti | A |
Take homatije nastajajo iz same prevzetije,« je | Linhart | kimal, »in človeka podpihujejo, naj ne priznava | A |
odnehajmo, pa zmagamo!« »Tale naš Kumerdej,« mu je | Linhart | kimal, »je spisal veliko slovnico slovenskega | A |
slovenske zemlje in ker so lačni blaga in slave,« je | Linhart | otožno pritegoval. »Zmerom ni tako, | A |
udarijo pečat tej dobi.« »Nikar, Martine,« se je | Linhart | skromno pobranil, »več ko meni je Bog dal daru | A |
spet naravnost povedal svojo misel. »Da,« je | Linhart | kimal, »čeprav je pobožen.« »A za župnika | A |
je Kumerdej menil. »In vendar ga mrzim,« je | Linhart | povedal. »Rajnki cesarici je tudi prav on tako | A |
Ljubljane proti Novemu mestu odpeljala Anton | Linhart | in Martin Kuralt.Graščak na Grmu in graščak | A |
tja do Šmarja. »Prvi del stare Stične ...« je | Linhart | dvignil pogled in z očmi mrknil po sivem zidovju | A |
si pridobili domovinsko pravico na njej ...« | Linhart | je molčal, oči so mu obiskovale doline in gričevje | A |
godrnjavsnil in premolknil. Molčal je tudi | Linhart | in se na levo tiho pozdravljal s lepo cerkvijo | A |
kakor gleda svetna suhovščina.« »Čudno,« se je | Linhart | nasmehnil: »Svetna duhovščina je puhla, nevedna | A |
veja na zelenem drevesu življenja.« »E,« je | Linhart | odmahnil, »midva, mislim, nisva zadosti dolgo | A |
preganjali ljudi, ki dosti in pošteno delajo?« | Linhart | je molče privzdignil ramo, češ, tako je, in | A |
samoto.« »Pa vendar ne spet v samostan?« ga je | Linhart | debelo pogledal. »Nak. | A |
na voz, hvaležen ti bo.« »Oče Trlep!« se je | Linhart | nasmehnil. »Kaj si res ti? | A |
XXV. Do Velikega Gabra sta | Linhart | in Kuralt po velikem že zvedela, kaj Slabeta | A |
se ti pravica precej ne odmeri,« ga je tudi | Linhart | ščuval. »Da, glavar naj sprevidi, da | A |
se je napenjala v klanec pod Medvedjekom. | Linhart | je pokimal na levo, tja so se obrnile oči vseh | A |
je udelal Primskovo, postavil cerkvico,« je | Linhart | pravil. »Primskovo je lep in večen spomenik | A |
postavi ne bo dal jemati božje poti!« »Res,« je | Linhart | pomagal. »Ljudje smo otroci, ki se bojimo Boga | A |
črednik birič le poči z bičem?« »No, no,« se je | Linhart | smejal in tolažil Slabeta, ki je debelo gledal | A |
je Kuralt togotil. »Nikar no!« je dobrodušni | Linhart | spet popravljal. »Saj vidiš, studiosus viaticus | A |
niste zajemali tudi drugod.« »Da,« se je tudi | Linhart | vtikal, »učiti bi se bili morali ex Sacra scriptura | A |
molče pobesil oči. »Kdo pa ste pravzaprav?« je | Linhart | prijazno vprašal. »In kam ste se namenili?« | A |
poiščite!« »Aha, kar v Ljubljano pojdite,« je | Linhart | svetoval, »do Blaža Kumerdeja se obrnite, za | A |
daleč; svet je velik ...!« »Voznik, poženi!« je | Linhart | ukazal in se nejevoljen ozrl po prevzetnem mladem | A |
drsel pred Ljubljanska vrata Novega mesta. | Linhart, | Kuralt in Slabè so se kakor potnik, ki se naposled | A |
in daleč prijazno gledal. »Trška gora,« je | Linhart | mignil na levo, »star del Stične.« | A |
slabo, če je oboje stiško še danes ta dan.« | Linhart | se je poredno smehljal premolklemu Kurentu, | A |
menihi so na Trški gori napravili božjo pot,« je | Linhart | povedal. »Menili so dobro, a božjepotniki so | A |
zatrl morda le zaradi takih razuzdancev,« je | Linhart | strogo rekel. Kural je molčal in se | A |
vrišč. »Kaj je sejèm, da tako hrumijo?« se je | Linhart | vedečno nagibal iz voza. »Novomeščani | A |
»Da ga le sram ni, sram!« | Linhart, | Kuralt in Slabè so stali ob strani in se po | A |
rizadeli in vendar zmagali.« »Mladina se budi,« je | Linhart | sam vase mrmral, »ljudstvo podira oltarje starih | A |
dramatik, po čigar delu »Figarova svatba« je naš | Linhart | napisal prvo slovensko komedijo, je kot mladenič | A |
prepričan, da mi tega ne bo zameril. To je | Linhart | sam.Škofijski arhivar, protokolist pri okrožnem | B |
prevajalec, tudi tajnik pri deželnem glavarstvu - tak | Linhart | prav gotovo ni bil oseba za slavnostne govore | B |
prihajajo iz preteklosti in sedanjosti. Govorijo jih | Linhart | in njegovi.Ali Zois in njegovi. | B |
Ali Japelj in njegovi. Ne samo zato, ker | Linhart | poleg nelahke službe ustvari igrive, ironične | B |
Kdor ve, kaj je bil janzenizem in kje je stal | Linhart, | ve, kakšen, danes bi rekli ideološki prepad | B |
ki so delali in razumeli. Takšni, kot so bili | Linhart | in njegovi, ali če hočete: Zois in njegovi. | B |
kar je za naše prednike napisal Anton Tomaž | Linhart, | da je namreč zanje značilna nespravljiva maščevalnost | B |
nespravljiva maščevalnost. Zakaj, kot pravi | Linhart, | neiskrenost, zvijačnost in prepirljivost so | B |
z besedami: Bog te sprimi. Ta navada, pravi | Linhart, | mora biti zelo stara, ker ima, kot se zdi, odtod | B |
unterländischen Deutschtums“. Napisal jo je Karl | Linhart | , tisti človek, ki ga je bila slovenska socialna | B |
sem brošuro do konca prebral. V nji govori | Linhart | o nemškem mostu do Adrije.Vse kaže, da nameravajo | B |
vsa tista ovaduška natolcevanja, ki jih je bil | Linhart | nakopičil v svoji umazani brošuri; bodimo veseli | B |
Kristan! Ne vem, če Ti je znano, da je ptujski | Linhart | izdal brošuro ”Der Abwehrkrieg des unterländischen | B |
Dnevnik“. Nato se je | Linhart | razkoračil v ”Štajercu“; med drugim je tudi | B |
ukreneš. Poglej tudi tisto notico, ki jo je | Linhart | v ”Štajercu“ posvetil meni. - - - Tukaj živim | B |
inšpektor Pirker, okrožna šolska inšpektorja Sima in | Linhart, | člani šolskega deželnega odbora, ki jih je delegirala | C |
pl. Feyrer, profesor na učiteljišču Wilhelm | Linhart | in profesor na višji realki Josef Julius Binder | C |
oblikovanju katere je dejavno sodeloval prof. | Linhart. | Prof. Binder da je svojo aktivno udeležbo izkazal | C |
ohranjenih zapisnikov o zaslišanju je razvidno, da | Linhart | in Binder na večino vprašanj nista odgovorila | C |
pomemben inovator, čeprav je imel talent za genija. | Linhart, | ki si je habsburško monarhijo prvi predstavljal | C |
1775), izmed katerih je dve leta 1780 objavil | Linhart | v svobodnem nemškem prevodu.Vpetost v evropski | C |
pologa). V tem času so se ustvarjalci (npr. | Linhart) | zanimali tudi za celoten družbenozgodovinski | C |
KRANJEC (1780), M. Pohlin, Z. Zois, A. T. | Linhart. | Valentin Vodnik, Izbrano delo, Ljubljana 1976 | C |
poskrbel dramatik in historiograf Anton Tomaž | Linhart | s Poskusom zgodovine Kranjske in ostalih (dežel | C |
Goldoni: Sluga dveh gospodarjev; Molière: Skopuh; | Linhart: | Ta veseli dan ali Matiček se ženi) ter štiri | D |
Karnak, pregib, kad, gnojilo, stas, Lasso, Livek, | Linhart, | Ule, Goethe, Aztek, adar, Ondina, deska, Isaac | D |
je niso mogli slutiti Trubar in Svetokriški, | Linhart | in Zois, Vodnik in Čop, Miklošič in Bleiweis | D |
programu je sodelovalo pevsko društvo Anton Tomaž | Linhart | iz Radovljice, ki že dalj časa razvija stike | D |
dopolnilnega pouka, Mešani pevski zbor Anton Tomaž | Linhart | Radovljica, recitatorki Alenka Bole Vrabec in | D |
Zupančič: Vladimir (SNG Mala drama); Anton Tomaž | Linhart: | Ta veseli dan ... (SNG Drama); Mojca Kranjc, Milan | D |
ljubljanskim gradom, ki jo je zgradil sam Anton Tomaž | Linhart, | ne da bi kdaj tudi živel v njej.Zgradil jo je | D |
največjih slovenskih umov v zgodovini, Anton Tomaž | Linhart, | spomni Slovence na nekaj, kar je bilo skoraj | D |
konceptu pravzaprav nismo nič spremenili. Že | Linhart | gleda na celoten narod kot na družbeno tvorbo | D |
gledališka uprizoritev Anton Tomaž | Linhart: | Ta veseli dan ali | D |
zgodovine (Bohorič, Krelj, Pohlin, Kumerdej, | Linhart, | Vodnik, Slomšek, Levec, Gangl), politike (Bleiweis | D |
Hajrulahovič, predstavi svoje delo. OŠ A. T. | Linhart | v okviru evropske mreže zdravih šol namenja | D |
gledališka uprizoritev Anton Tomaž | Linhart: | Županova Micka | D |
zemlje in podzemlja), ki ga omenja tudi Anton T. | Linhart | in je zgodovinsko izpričano še leta 1128 pri | D |
podalpski svet. Trubar je poenostavil Lutra, | Linhart | je napravil Beaumarchaisa skromnejšega, Prešeren | D |
Bergerac, Dušan Jovanović, MGL; Anton Tomaž | Linhart: | Ta veseli dan ali Matiček se bo uoženu, Vito | D |
aumarchaisove Figarove svatbe. Njen avtor Anton Tomaž | Linhart, | ki naj bi bil z Novakom v osebnem stiku, je | D |
dati na najmanjši denar, se strinjam. Trubar, | Linhart | in Prešeren so zame trije najpomembnejši trmoglavci | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |