lačen (101-200)

so padli z odra, zdaj grem k njim. Tako sem	lačen	...«	A
najmlajši je vprašal mamo, kdaj da bo večerja,	lačen	da je.In je sploh blaženo zadovoljstvo počivalo	A
kakor prva: sredi noči se nenadoma zbudi in je	lačen!	Strahovito lačen in vstane in stika okoli in	A
noči se nenadoma zbudi in je lačen! Strahovito	lačen	in vstane in stika okoli in se kuharica Urša	A
je pa zopet prilezel na dan in izjavil, da je	lačen.	Kaj, če ni bila reč takšna tudi s spoštovanim	A
na Dunaju, sem imel tovariša ‒ kadar je bil	lačen,	ga je tako bolelo, da je kar pesmi pisal.Drugi	A
nebeški, in ti trga uho njegov obupni klic: »	Lačen,	lačen, lačen!«To je strašno!	A
in ti trga uho njegov obupni klic: »Lačen,	lačen,	lačen!«To je strašno!	A
trga uho njegov obupni klic: »Lačen, lačen,	lačen!	«To je strašno!	A
hišo, iz hiše pa se je razlegal otroški glas: »	Lačen,	lačen, lačen!« in vmes milo ihtenje. Naš narod	A
hiše pa se je razlegal otroški glas: »Lačen,	lačen,	lačen!« in vmes milo ihtenje. Naš narod ima	A
se je razlegal otroški glas: »Lačen, lačen,	lačen!	« in vmes milo ihtenje. Naš narod ima jako blago	A
Komaj pospravijo z mize, se pa že oglasi: »	Lačen!	« in če kaj ne dobi, je globoko užaljen, pod	A
zbira narod! In je nesrečni ta otrok ves dan	lačen.	Le kadar stoji jed na mizi, ni.	A
da jo bo jedel ponoči, ko se bo zbudil in bo	lačen!	Bog mu blagoslovi!	A
klavirju in vsakikrat baš tisti hip postane	lačen,	kadar bi bilo treba sesti k notam, ta ni skavt	A
Seveda se je udeležil izleta in je prišel domov	lačen	in navdušen in je povedal, da je bilo jako lepo	A
Peter, kajti je neverjetno, kako postane človek	lačen	od koristnih del. Tega tudi skavt Peter prej	A
Potem pa še zato ne: čim več delaš, bolj si	lačen.	Zraven našega tabora je velik travnik, tam smo	A
. / stran 70 . / Zdrav je pa tudi, ker je	lačen.	« Skavt Peter in naloga o miru Skavtje vedno	A
pot. Tomo je bil kakor nalašč za to: vedno	lačen	kakor strela in žejen kakor vrag.Pa se lahko	A
žejen kakor vrag. Pa se lahko reče tudi narobe:	lačen	kakor vrag in žejen kakor strela.Vrag in strela	A
njegovih oči in košate mu spodnje ustnice.	Lačen	kakor vrag, žejen kakor strela in zgovoren kakor	A
se je zbujal, z jokom hodil spat; jokal se je	lačen,	jokal se je sit, tako je bila ves dan godba	A
mahne s sabljo, pa je bitka dobljena.« »Jaz sem	lačen,	« je rekel Mihec. »Srrram te bodi!« ga je okaral	A
»Menda že. Jaz sem bil tako	lačen,	da se nisem nič zmenil zanjo.« Miha se je zarežal	A
šekastem hrbtu in ga hvalil: »Priden, priden! Pa	lačen	si, revček, ko si tako pretrganega života.«	A
revček, ko si tako pretrganega života.« »Kaj	lačen,	ješč je in prav nič lispav.S psom je kakor z	A
Liskova trdna narava ga je premagala. Le silno	lačen	je bil po dolgem postu.Hudournik mu je dajal	A
prikoracljal k mizi in milo mežikal v Hudournika. »	Lačen	si, božček,« si je mislil Hudournik in mu takoj	A
mrcino pasjo nisem kuhala.« »Ko pa je tako	lačen,	revček!« »Na,« je zajela ostanek francoske juhe	A
službi in stopite takoj po safalado za Liska.	Lačen	je revež in obljubil sem mu jo.« »Oj, da bi	A
stran 74 . / Gospodar si je mislil: fant je	lačen;	zato je prijokal domov.Takoj postavi predenj	A
je od hleba po mili volji odrezal, če je bil	lačen.	Edino otroci niso smeli samovoljno do kruha v	A
ovco, celo mrhovine se ne brani, če je zaresno	lačen.	Človeku se brundajoč ogne.	A
nekoč pomlad zbudila, je prilezel na dan.	Lačen	je bil.Zato je vohal po hribih in dolinah, kje	A
spregled. Četrti dan se je izkopal iz listja in se	lačen	spet pokazal.Bal sem se, da mi pogine.	A
»Sedaj se pogrej! ‒ Ali si	lačen?	‒ Čakaj, lonček mleka pristavim.	A
On ga je naglo pobral. Mislila sem, da je	lačen.	Toda vrnil mi je kos, obstal in me gledal, da	A
tudi ne bom gnala za žive in mrtve. Ali si kaj	lačen?	‒ Ná, piškot!«	A
koleno in ga tesno stiskal k sebi. »Ali si	lačen?	« ga je vprašala žena in mu plašno gledala v	A
mu plašno gledala v bledo, suho lice. »Ah,	lačen;	seveda sem.« »Nič nimamo kruha; ne veš, kako	A
»Doma je, sedajle je prišel z vojske in je	lačen.	« Korenka je srepo pogledala Žefko.	A
Bizanc je kakor morjé. Vse pogoltne, pa je vedno	lačen,	nikdar ne pravi dovolj, kakor peklensko brezno	A
Nam se mudi. Če si	lačen,	naj ti dado kruha, če si žejen, lezi pa trebuh	A
gorah in dolinah, med volkovi in tatovi, sit in	lačen,	pijan in žejen, vedno vesel in vedno brez skrbi	A
ki sem Epafroditu otel življenje, ležim tu	lačen	in žejen. O, Numida, Numida!«	A
njem, če potujem, se mi stavlja pred noge kakor	lačen	pes pred gospodarja.Kakor bi vohal s svojim	A
si pomaga sama; kdor je preveč izbirčen, gre	lačen	od sklede.« Baruša je skomizgnila z	A
»Nikar toliko.« »Sem	lačen!	« Iz oči mu je gledala kljubovalnost	A
povedal, da se šibe nič ne boji in da ni nič	lačen,	da je jokal kar tako, nalašč. Smrekar	A
sem se priplazil na ovčjak, se zaril v seno in	lačen	povečerjal kos kruha, ki mi je kljub begu vendarle	A
skomizgnil z rameni. »Tudi brez teh trm ne bo nihče	lačen	na naši svatbi.« »Preprosim ju.«	A
sadja ... Daj mir, Nejc, saj še ne moreš biti	lačen!	" "Ne rečem, da ne bi tudi jaz kaj dal v usta	A
sesedel se je nanj in rekel: »Hvala, nisem	lačen.	Sem pa žejen.«	A
dolgotrajni večdnevni hoji čez pohorske planine sem	lačen	in utrujen zagledal pred seboj Dravo.Naneslo	A
Pokazalo se je, da ni samo žejen, marveč tudi	lačen,	kajti naročil je dva para klobas, velik kot	A
sorodniki na Stropniški peči. Pobit, truden in	lačen	je v svitu mesečine stikal za prenočiščem.Nobena	A
spretnosti in brezobzirnosti, zato je vstajal	lačen	od mize: v svoji oblogoltnosti so domači fantje	A
doma, kar sta videla! Povejta, da sem večkrat	lačen	kot sit, da mi je moj gospodar edino boljšo	A
ker je bil truden od take poti in najbrž tudi	lačen.	Smilil se mi je, pa kaj bi bil storil, kaj bi	A
prismojenostjo. Repo je kradel na polju, ker je bil	lačen,	to je vsa njegova prismojenost.In še na svojem	A
treh grižljajih je pojedel kruh, ker je bil	lačen;	nato je legel.Zakaj sanje bi bile zbežale, da	A
nejevoljni odrivajo pijani svatje!“ Nič ni bil	lačen,	še do rumenih bobov mu je bilo komaj. Srce pa	A
klonila globoko in mrzel pot mu je prilil na čelo.	Lačen	je bil.-	A
postregel. Truden bo in nihče mu ne bo postlal;	lačen	bo in nikogar ni, ki bi mu skuhal gorko večerjo	A
želel. Truden bo, pa ne bo čutil utrujenosti,	lačen	bo, pa ne bo čutil gladu, ko bo stal ob postelji	A
Težko je umreti človeku na sveti večer.“ ”	Lačen	si, človek, pozna se ti.Zakaj nisi poprosil	A
počiva pod milim nebom, daleč onkraj morja.	Lačen	in truden se je bil skril na dvorišče nedozidane	A
doma, ko se prikažem ves premražen, razcapan in	lačen?	Sreče sem šel iskat in vračam se, da umrjem od	A
sem ga delil z njim. Brezimenec je bil zmerom	lačen,	pa se ni smilil nikomur; morda že zato ne, ker	A
topla, v izbi pa je mraz. Starec je zaspan in	lačen.	Soseda mu je bila obljubila, da mu koj po polnočnici	A
poraja strašno spoznanje: jaz, ki grem gol in	lačen	skozi to alejo bogastva, jaz, ki stojim pred	A
ki stopi čez prag iz gole navade, čeprav ni	lačen,	ne žejen.Tako se mu je primerilo, da je šel	A
morda, kakor je pač natura in humor. ”Ali si	lačen?	“ ”Ne rečem, da ne!“	A
najhujše: hodi dvom. Zmrzaval sem v hribih,	lačen	sem bil in žejen, požiral sem grenke od vsakega	A
življenje hujše od življenja desetega brata, ki roma	lačen	in žejen od vasi do vasi, nikjer pozdravljen	A
Ljudje božji, kaj počenjate! Usmilite se otroka,	lačen	je bil!‘...Toda nisem planil mednje in tudi zaklical	A
sem hitro. Zeblo me je, ko sem se oblačil; in	lačen	sem bil; zajtrka nisem imel, drugi trije so	A
sedemleten fantič, je ostal sam. Ker je bil	lačen,	kakor je lačen otrok, je pojedel ves kruh, kolikor	A
fantič, je ostal sam. Ker je bil lačen, kakor je	lačen	otrok, je pojedel ves kruh, kolikor ga je bilo	A
ta otrok, ki se je obesil, zato ker je bil	lačen	in se je nasitil.Živega so škropili, glasnemu	A
vso noč, šele zjutraj se je priklatil shujšan,	lačen,	neprespan, ves krmežljav in potuhnjen.”Kod si	A
Pod holmom je bil vodnjak in mršav, star,	lačen	osel je vlekel vodo iz vodnjaka. Stopal je v	A
same oči razodevajo dobroto: ”Ná, ti, ki si	lačen,	najej se; če si žejen, napij se!“Oblečeni so	A
vas pokličem vse, ki ste videli, kako sem bil	lačen	in žalosten in se niste smejali zaradi moje	A
kaplje, prav tistemu ne, ki je ljubezni najbolj	lačen	in žejen?“ In koj je srce obeh odgovorilo	A
nesramen greh, ki mu ni imena. Če je bil še tako	lačen,	ga je spreletel zoprn mraz, kadar je prejel	A
”Hodi brez počitka!“ je ukazal Bog.	Lačen	je bil, da mu je kladivo tolklo v glavi.Ozrl	A
Lenart je pokleknil, pa je vstal. Šel je dalje,	lačen	in žejen, kakor je bil. Razprostrl se je	A
studence, pravičnejšim; nam jih ni!“ Zares je bil	lačen.	”Za druge je rodila žlahtna jablan in še	A
pošteno hišo, v to hišo krščansko, kadar boš	lačen.	Toda sam veš, ker dejanje ti priča in oči ti	A
Spomni se, kadar bo spet naneslo! Ti pa si	lačen,	saj ti je obraz kakor prhla repa; ná kruha!	A
»Zakaj ne ješ?« »Nisem	lačen.	« Pogledala ga je začudeno in plašno	A
proseč, stokajoč glas bolnega otroka, ki je	lačen	in izgubljen in čigar misli so brez upanja,	A
Gospodar ti je odpovedal! Ampak če je	lačen,	prinesi mu žlico; še berača ne podimo čez prag	A
ozrl na Jerneja. »Ponujamo ti žlico, ker si	lačen,	Bog ti blagoslovi, ne bomo ti šteli grižljajev	A
si trpel, stopi k meni, kadar boš truden in	lačen:	postelja bo tam zate in žlica!« Tako	A
delavcu plačilo! Oblagodari hlapca, ki je pravice	lačen	in žejen, nasiti ga in napoji!Samo ukaži, pa	A
s hriba, zazvonilo poldne; in Jernej je bil	lačen.	Ni več dolgo romal, ni več dolgo čakal, bela	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani