nova beseda iz Slovenije
da je »za svojo osebo prepričan, da je moja | kritika | Veronike Deseniške subjektivno poštena, kakor | B |
zbirke Naša beseda, ki jo je uredil on sam. | Kritika | nikakor ni bila pozitivna.Albreht pa se je zadovolji | B |
sokostnega«. Priznal je, da se mu je nekoč zdela moja | kritika | o Veroniki Deseniški naravnost okrutna.In še | B |
kolikor vem, tačas prebiral znamenitega češkega | kritika | F.X.Šaldo. Njegov literarni ljubljenec zdaj | B |
»Nič ne rečem. | Kritika | je kar koristna, toda zdi se mi preozka.Treba | B |
napadov so bile te njegove besede edina resna | kritika, | ki sem jo dotlej slišal o svoji reviji.Razen | B |
1924 stopila senca Veronike Deseniške in moja | kritika | o nji, ki je povzročila poleg drugega tudi to | B |
predavanjih v šoli, kjer me redno obravnava kot | kritika, | dejstvo, ki sem ga poznal tudi od njegovih dijakov | B |
Deklo Ančko in Boje v knjigi Prerokovana. | Kritika | je pohvalna, zlasti tista o Bojih; obe deli | B |
Mogoče mi je hotel pomagati? In tretjič je tukaj | kritika, | ki sem jo že omenil in ki mu ni mogla biti neljuba | B |
esnicoljubnost. Sicer pa je v glavnem pozitivna moja | kritika | njegove Celice, ki je nemara poleg Pavlihove | B |
moje ime. Trije labodje neslavnega spomina, | kritika | o Veroniki Deseniški, kritike prevodov iz ruščine | B |
ruščine, zlasti nekaterih Prijateljevih, revija | Kritika, | ki sem jo izdajal in na koncu pisal sam, številne | B |
njegovih spisov. To pa ni rivalstvo, temveč | kritika. | In če pravi, da drug drugemu nisva zaupala, da | B |
povzročila njegova knjiga De profundis. Moja | kritika | o nji je izšla v Kritiki 1926-27, spada pa med | B |
Boršnikovo izrekel o mojem uvodu tole sodbo: » | Kritika | je poudarjala, da je Vidmarjev uvod zajemljiva | B |
vse človeško, bi morali razumeti tudi posel | kritika | in tako sprejemati trditve, zlasti pa primerjave | B |
kritiko o tej knjigi politično »dotolkel«, ker je | kritika | povsem drugačna od moje ustne ocene, ki sem | B |
Kocbeku izrekel, ko sem knjigo prebral. Moja | kritika, | ki se res temeljito razlikuje od moje ustne | B |
V prvi številki Novega sveta je izšla moja | kritika, | v Besedi pa je še Janko Kos objavil svojo sodbo | B |
Kocbeka in njegovih je bila odločilna samo moja | kritika, | zakaj on ni zakrivil ničesar ne slej ne prej | B |
knjiga vsekakor zanima, pristavil pa sem, da bo | kritika | povsem literarna in da bom v nji povsem svobodno | B |
svojega čuta o tej neumetniški resnici. Moja | kritika | je izšla v Novem svetu, v reviji, ki, kakor | B |
mu je s tega stališča umljiva in opravičljiva | kritika | njegove knjige, četudi zavestno ni imel namena | B |
Kaj sem mogel? Toda literatura in | kritika | sta me pričeli klicati bolj in bolj.In zdaj | B |
njegovo kritiko o moji knjižici. Kardeljeva | kritika | je bila zelo bojevita in dovolj neprijazna, | B |
Vidmarjem popolnoma strinja. Tudi pričujoča | kritika | ni uperjena proti cilju... marveč proti oportunističnemu | B |
kako mu je Kardelj nekoč izjavil, da ga njegova | kritika | o moji knjižici moti, ker se mu ne zdi povsem | B |
Povedal sem že, da je Kardelja njegova nekdanja | kritika | te knjige nekoliko težila.Poleg tega pa ga je | B |
Izraz adoleschia očitno leti kot običajna | kritika | na prazno besedičenje filozofov. Pripovedovalec | B |
tendenciozne, nemalokrat pa tudi upravičena | kritika | napak in zlaganosti slovenskih političnih voditeljev | C |
demagoškosti dovolj objektivna in uničujoča | kritika | slovenskih napak. 28. 4. 1868 je pisec vzel | C |
Kranjskem, raznih tekočih zadev, kakršna je npr. | kritika | razprav v državnem zboru, ali pozivanje članstva | C |
dobrega in večnih naravnih zakonov.) Ustavoverna | kritika | je mladoslovencem očitala, da sploh nimajo jasnega | C |
da bi imeli priložnost brati kako polemiko. | Kritika | v W. Allg. Zeitungu ga je spodbudila k nasprotovanju | C |
zasegom Laibacher Wochenblatta onemogočena vsaka | kritika. | Tako so l. 1890 ugotovili, da je dejavnost društva | C |
da bi nam bil simpatičen, vendar je njegova | kritika | liberalnih narodnih prvakov točna. Vošnjak je | C |
npr. leta 1883) letele ostre kritike - npr. | kritika | celjskih sonarodnjakov, katerih nacionalizem | C |
kolektivnega subjekta zgodovine. Obenem je tudi | kritika | romantike in njenega poskusa, da bi dosegla | C |
velja za "verjetno najpomembnejšega kulturnega | kritika, | ki danes piše v angleškem jeziku", medtem ko | C |
pozitivizma, v uvodu pa celo trdi, da prav ta | kritika | omogoča oz. zagotavlja delu politično in filozofsko | C |
novo kritiko je dokončno zamenjala marksistična | kritika. | O tem je govoril tudi James Kavanagh leta 1982 | C |
tem primeru je naloga filozofa oz. kulturnega | kritika | (če uporabljamo Jamesonovo izrazje) analogna | C |
vlado na račun delavskega razreda. Njegova | kritika, | ki naj bi anticipirala poznejše nezaupanje v | C |
bolj mračna in čisto nič romantična. Njegova | kritika | leti predvsem na vprašanje "internacionalizma | C |
teorije ni zgolj razumevanje, temveč je tudi | kritika, | se pravi, dvom in preobrat dejanskosti, družbenih | C |
jezika, ključni pa sta pri tem postali predvsem | kritika | metajezika in totalizirajočih teorij - oboje | C |
Toda bolj kot posledice, ki jih ima Lyotardova | kritika | totalitete za znanost, nas zanimajo posledice | C |
6. Umetnost kot | kritika | totalitete 6.1. | C |
posledično pomeni, da je taka umetnost vedno tudi že | kritika | totalitete.Vse te značilnosti je mogoče zaslediti | C |
Philosophie (Simbol ogledala. Platonova filozofska | kritika | umetnosti in umetniško prehitevanje filozofije | C |
razume kot postmoderno modernost. Postmoderna | kritika | se po njegovem prepričanju ne nanaša na modernost | C |
Konzept der transversalen Vernunft (Um. Sodobna | kritika | uma in koncept transverzalnega uma, 1995).V | C |
Transverzalni um "Na dnevnem redu ni um, temveč | kritika | uma," zapiše Welsch v uvodu v Vernunft, svojo | C |
strani obsegajočo kritiko uma (Um. Sodobna | kritika | uma in koncept transverzalnega uma).Naslov govori | C |
se je, kot pravi, znašel v navzkrižnem ognju, | kritika | pa leti nanj od dveh strani.Po eni strani gre | C |
Adornovim delom Dialektika razsvetljenstva. Ta | kritika | se nato v zadnjih desetletjih nadaljuje s postmoderno | C |
se pojma uma ne bi preprosto znebili? Druga | kritika | uma po Welschevem mnenju prihaja s strani zagovornikov | C |
na diferenciacijo. Na tem mestu se njegova | kritika | nanaša tako na Habermasa kot na Lyotarda. "Racional | C |
so bile izoblikovane. Zdi se, da znanstvena | kritika | - njen oče pri preučevanju preteklosti je brez | C |
pesnika je dokončno strla gorjačarska Zupanova | kritika | njegovih izdajateljskih naporov.Surovo filipiko | C |
konvergirata liberalistična in psihoanalitična | kritika | utilitarizma, četudi so motivi, ki ju vodijo | C |
število. Značilna za to stališče je Rawlsova | kritika | utilitarizma, za katero je krutost neogibno | C |
nad beračem, nad tistim, ki nima. Lacanova | kritika | altruistične ljubezni sv. Martina pokaže, da | C |
rekonstruirati, pa Sadovo delo, vzeto v celoti, ni zgolj | kritika | obstoječe družbene vezi, marveč je hkrati že | C |
ker vzamejo neskončno več kakor dajo". Sadova | kritika | tako preseka gordijski vozel klasične politične | C |
domestikacijo želje oziroma strasti. Sadova | kritika | pogodbe izhaja iz opozicije med človeškimi zakoni | C |
zadovoljitvi implicira zlom načela ugodja. Stoiška | kritika | etike ugodja, v prvi vrsti epikurejske, je tako | C |
sestavnega dela ljudske pesmi. To dokazuje njegova | kritika | Cankarjeve pesmi Sodba, kjer med drugim govori | C |
trpljenju in zaničevanju. Pesem je izjemno huda | kritika | družbe: "S poti, okrvavljeni lovci, / s poti | C |
pri pesmi (epigramatsko-satirično zasnovana | kritika | moralno-etičnih slabosti) je pesemski žanr do | C |
ustvarjalnostjo in kulturnimi stvaritvami. | Kritika | na ta račun ne zadene le etnologije, ampak tudi | C |
duhovnega ustvarjanja ("Geistesbeschäftigung"). | Kritika | A. Jollésa popolnoma ne odklanja, vendar se | C |
zaskrbljenosti za klasifikacijski sistem je | kritika | do Jollésa večinoma plehka in nepomembna v pretehtavanju | C |
poznali ljudsko pripovedništvo, je (tekstna | kritika | - op. M. S.) priznala pravico, da so iz nepopolnih | C |
umetnine kvarila in pačila. Zato pa je svetovna | kritika | to pravico potrdila samo velikim umetnikom in | C |
Perraultu, Wilh. Grimmu, Afanasjevu, slovenska | kritika | Levstiku, Finžgarju." Na to stališče je vznemirjeno | C |
nadaljevanju sam sebe nekako popravlja: "Tekstna | kritika | je z vso ostrino odrekla pravico do rekonstrukcije | C |
pravi, da je edina sprememba, ki jo dopušča | kritika, | korektura očitno netočnega zapisa, da "pride | C |
Štrekljeva: "Delo naj bo znanstveno, znanstvena | kritika | zahteva največjo popolnost, kolikor moči zveste | C |
praksi je bila stvar prepuščena posameznikom, | kritika | na tem področju (I. Grafenauer) pa se je oglasila | C |
uvršča v krog neopozitivizma, njegova družbena | kritika | pa temelji na podobi avtonomnega človeka, ki | C |
tudi on preživel tipični razvoj od patriota do | kritika. | Začel je z mešanimi občutki predvojnega izobraženca | C |
zavestno izbirali »primernega« trenutka. Njihova | kritika | je bila poledica tri leta trajajočih katastrofalnih | C |
koraku poudarjalo spoštovanje oficirjev, vsaka | kritika | pa je bila zavrnjena s sumom, ga gre za spodkopavanje | C |
tekmovanju ob pogrebu umrlega kralja, kjer bi bila | kritika | plemstva precej neumestna. Kogar s častjo ovenča | C |
Durisa (okoli 340‐260 pr. Kr.), zgodovinarja in | kritika, | sicer pa tirana s Samosa, ki je bil učenec Aristotelovega | C |
tovrstne literarne zvrsti, in sta kot taki torej | kritika | podobnih del Izokratovih predhodnikov oz. sodobnikov | C |
ohranjena, v tem smislu je relevantna zgolj njihova | kritika | predhodnikov.Za probleme pisanja zgodovine so | C |
predvsem kot nasprotnika poganskega malikovanja in | kritika | človeške neumnosti (Bibl. 128). Pod Lukijanovi | C |
eterna), filozofija avtoritete in filozofska | kritika. | Julesa Micheleta, znanega francoskega zgodovinarja | C |
s katerimi se je doslej ukvarjala filološka | kritika. | Kriterij, ki ga uporabljamo na podlagi prej postavlje | C |
kriterij, kakršnega uporablja ta metafizična | kritika | ‐ to pa je zdrava pamet človeškega rodu (o čemer | C |
postal še častni meščan Berlina. Sledila je | kritika | konservativne upodobitve Prusije, ki jo je naslikal | C |
filozofija življenja« in z njo tesno povezana | kritika | znanosti, še posebej pojma (sokratske) vednosti | C |
predvsem v spodbujanju k dejavnosti. Njegova | kritika | preobilja historičnosti ne pomeni, da je Nietzsche | C |
pravilna ali koristna. To opozorilo navajam zaradi | kritika, | ki mi je nekoč očital, da sem zagrešil podobno | C |
odziv oziroma njegova kasnejša nenaklonjena | kritika | knjige.Po poročilu Carrovega biografa Jonathana | C |
skuša z golimi rokami prevrniti tovorni vagon; | kritika | metafor na osnovi dejstev je v resnici dejavnost | C |
postajala vse pogostejša in vse bolj neprijetna, | kritika | pa je dosegla višek v času študentskih gibanj | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |