kremelj (901-1.000)

Prihodko in pa šef protokola Ševčenko, ki se jima	Kremelj	ne more odpovedati. Od treh predsednikovih	D
od tod pa bi veliko laže načrtoval naskok na	Kremelj.	Lebed, ki se je leta 1996 kot meteor povzpel	D
izvoljen za poslanca dume, toda po vstopu v	Kremelj	se je moral posloviti od poslanskega sedeža	D
brez razloga intervjuja za ta časnik. Uradni	Kremelj	si je po razpadu sovjetskega imperija samodejno	D
Rusijo hočejo izriniti iz teh držav, še preden bi	Kremelj	spet okrepil svoj vpliv med članicami SND.	D
ki se bo leta 2000 znova potegoval za vstop v	Kremelj,	je, denimo, izjavil, da je kar dvakrat poslušal	D
predvsem opozicija v dumi, ki se boji, da bo	Kremelj	tujcem razprodal še zemljo, ki jo tod že od	D
zmago. Več kot tretjino te vsote, ki naj bi jo	Kremelj	vzel iz državnega proračuna, hoče država spet	D
hitro skočil v Moskvo, dokončno pa se je vrnil v	Kremelj	šele 19. januarja. Kakšen bo razplet tokratne	D
nihče povedati, kdaj naj bi se Jelcin vrnil v	Kremelj.	Zato pa ljudje iz njegovega spremstva kar tekmujejo	D
potrebuje še za druge diplomatske bitke, ki jih	Kremelj	zdaj bije na evropskem in mednarodnem političnem	D
rekoč že razpadle) skupnosti. Toda zdi se, da	Kremelj	s tem pravzaprav samo odlaša žalostno soočenje	D
Jelcin je dopoldne nenapovedano sam prispel v	Kremelj.	Predsednikovi zdravniki so že včeraj napovedali	D
danes končal kuro z antibiotiki, toda o odhodu v	Kremelj	ni govoril še nihče.Kot kaže, je spet ukrepal	D
marca - Tako zgodaj Jelcin že dolgo ni prišel v	Kremelj.	V pisarno je vstopil pred osmo uro zjutraj.	D
oblasti. To je mora, ki že nekaj časa tlači	Kremelj.	Boris Jelcin je zato kratko malo moral ukrepati	D
Toda možnosti za to so sila majhne.	Kremelj	resda potrebuje Zjuganova, vendar v nasprotnem	D
šele, ko ga je Jelcin nepričakovano povabil v	Kremelj.	V. d. premiera je v prvih dveh dneh dela že	D
da je ni mogoče prestopiti in na katero bi se	Kremelj	odzval sovražno.Skratka, obilo diplomatskih	D
ga zaradi bolezni skoraj leto dni ni bilo v	Kremelj,	je takoj po vrnitvi marca 1997 odpustil praktično	D
predsedniških volitvah leta 2000 poskušal zavzeti	Kremelj.	Predsednik Boris Jelcin se strinja s to odločitvijo	D
sprejela tudi posebno izjavo in jo poslala v	Kremelj.	Aleksander Šohin, vodja poslanske skupine	D
tisoč jedrskih raket, kolikor jih še premore	Kremelj.	Ali bo mladi tehnokrat zdržal to hudo breme,	D
žrtev političnih procesov. Jakovljev je pisal v	Kremelj	že februarja letos, Jelcin pa je zdaj končno	D
vlado v Rigi, saj bi bila ob velik zaslužek.	Kremelj	se uradno še ni odločil za sankcije proti Latviji	D
DESTRUKTIVIZEM V RUSIJI Hubbardistični naskok na	Kremelj	Mandatar za sestavo ruske vlade Kirijenko	D
v poslanskih klopeh je, denimo, do odhoda v	Kremelj	sedel tudi Aleksander Lebed - je dobila še enega	D
političnem smislu za Rusijo izgubljeno. Bosta	Kremelj	in duma tvegala veliki spopad? Boris Jelcin	D
odzivi iz vrst ruske nacionalistične opozicije -	Kremelj	še noče privoliti v t.i. hongkonško formulo	D
resnici predvsem odskočna deska za naskok na	Kremelj,	sta v igri še zdajšnji guverner regije Valerij	D
vsekakor postal ruski premier, z dumo ali brez nje.	Kremelj	si je namreč napisal takšno ustavo, da predsedniku	D
zagreniti življenje vladi, ki je ne podpira.	Kremelj	je - z nič krivim Sergejem Kirijenkom - zato	D
tehnokrat je v resnici svojevrstna osvežitev za	Kremelj,	ki se kljub grmečemu govorjenju o demokraciji	D
to zanj imenitna odskočna deska za naskok na	Kremelj,	na katerega upokojeni 48-letni general resno	D
general eden najresnejših kandidatov za vstop v	Kremelj.	V prvem krogu volitev, ki so jih opravili	D
predsednik Mashadov pa je prepričan, da je	Kremelj	s tem sporazumom dokončno priznal neodvisnost	D
strl ameriški monopol v svetovni politiki.	Kremelj	je končno le dobil svoj večpolarni svet, a v	D
bile za Rusijo samomorilsko dejanje, saj bi	Kremelj	tako pljunil v lastno finančno (prazno) skledo	D
tekma med Indijo in Pakistanom je pokazala, da	Kremelj	pravzaprav nima jasne predstave o tem, kakšen	D
svet temeljil na jedrskem ravnotežju, ki ga	Kremelj	z (vojaško) pomočjo Indiji, Kitajski, Iranu	D
sedež v zgornjemu domu parlamenta (do odhoda v	Kremelj	je bil poslanec dume), to pa bo seveda imenitna	D
resnici odločno podprla prav Aleksandra Lebeda.	Kremelj	je v letošnjih volitvah po Rusiji tako doživel	D
nasprotnika, ki bi še lahko zaustavil njegov pohod na	Kremelj.	Toda ali ji ga bo uspelo dobiti?	D
odločilnem drugem krogu. Za nagrado se je preselil v	Kremelj,	od koder ga je Jelcin - potem ko ga ni več potreboval	D
možna tudi obratna pot: iz Sibirije v moskovski	Kremelj.	Regija, ki je velika za dobrih sto Slovenij	D
po podpisu dogovora pa je Stalin poklical v	Kremelj	nemškega veleposlanika v Moskvi von Schulenburga	D
antifašizmu. Sedmega septembra je poklical k sebi v	Kremelj	Dimitrova in mu v navzočnosti obeh glavnih svetovalcev	D
vsaj doslej) dokaj trden rubelj in tega zdaj	Kremelj,	razumljivo, krčevito brani.Padec valute bi bil	D
poklical predsednika Clintona in kanclerja Kohla.	Kremelj	bo samo s tujo pomočjo lahko premostil finančni	D
jedrskega orožja. Tako si je odprl vrata v	Kremelj.	V kardinala in tudi formalno v državnega sekretarja	D
Toda ker v dumi dobro vedo, da tisto, kar si	Kremelj	izmisli, tudi stori, Kotenkov s svojimi argumenti	D
katero bi prepovedali vračanje posojil, ki jih je	Kremelj	najel brez soglasja parlamenta.Vodja komunistov	D
ponedeljkovim prihodom v Moskvo opozorila, da bo moral	Kremelj	- če seveda res hoče denar - izpolniti kar nekaj	D
postopku, vsekakor še pred poletnimi počitnicami.	Kremelj	poskuša storiti vse, da bi državo rešil pred	D
Aleksandra Kwašniewskega, ki prihaja na obisk v	Kremelj.	Vodstvo IMF je Rusiji zdaj končno le odobrilo	D
odprl novo poslopje latvijskega konzulata.	Kremelj	je bojkot gosta iz Latvije zahteval predvsem	D
in pravil konkurence na javnih trgih. B. M.	Kremelj:	Jelcin je živ in zdrav Moskva -	D
STA	Kremelj:	v Rusiji ne bo udara Moskva -	D
nekatere člane prejšnje vlade in seveda tudi	Kremelj.	Vse je kazalo, da je Rusija končno dobila	D
njegovo upiranje je bilo bolj kratke sape.	Kremelj	preprosto ne more preživeti brez ruskih naftnih	D
birokrati. Toda udar se je po svoje že zgodil, le da	Kremelj	tega noče priznati.Rusije ne upravljata več	D
ne vlada, ki ima vedno manj pristojnosti, ne	Kremelj,	ampak samo še domači in tuji kapital, brez katerega	D
investicij, so si v Moskvi nenadoma premislili.	Kremelj	se je hitro povezal z drugo največjo državo	D
vseh petih držav. Kritika je seveda letela na	Kremelj,	ki je po svoji stari navadi znova izigral pogajalske	D
tujini pod naslovom »Obveščevalna služba in	Kremelj«	.Spomini so zelo zanimivi, avtor je posredno	D
seveda je kriza, in to bistveno hujša, kot je	Kremelj	pripravljen priznati.Po nekakšnem nesrečnem	D
gospodarski politiki v minulih letih družno storila	Kremelj	in Černomirdinova vlada.Rusija je vsa ta Jelcinova	D
nevarno rusko finančno pljučnico, kar počne	Kremelj.	Rusija krvavo potrebuje 22,6 milijarde dolarjev	D
svojimi strateškimi interesi zasipali z dolarji.	Kremelj	se je s tem denarjem za zdaj rešil bankrota	D
Rusiji. Toda po drugi strani to pomeni, da je	Kremelj	dokončno pokleknil pred dolarjem, ki so ga v	D
Slednji poskuša popraviti prav to, kar bi moral	Kremelj	storiti že na začetku reform: oklestiti proračunsko	D
vsakršne koristi. Pritisniti je treba predvsem	Kremelj.	Ta namreč edini - že od nekdaj - odloča o (ne	D
vedno sila nezaupljivo gleda na vse, kar počne	Kremelj.	Toda Rusija te zgodovinske priložnosti ni izkoristila	D
pa naj bo rdeč ali bel, naš ali vaš. To je	Kremelj	dokazal med vojno v Čečeniji, ko je Moskva	D
vojaki« je Lebed političnemu kolegu izstrelil v	Kremelj,	saj vojska v omenjeni regiji, ki obsega sedmino	D
pred obiskom Billa Clintona v Moskvi sta se	Kremelj	in duma načelno sporazumela o začetku postopka	D
premier in predsednika obeh domov parlamenta.	Kremelj,	vlada in duma so s tem sporazumom sklenili leto	D
svetovalci načrtno zavajali. Na primer: ko se je	Kremelj	junija in julija letos krčevito boril za nov	D
približno ukrotila zdajšnjo vsesplošno anarhijo.	Kremelj	vali vso krivdo za razmere na dumo, hkrati pa	D
ipravljeni sprejeti za rešitelja. Kriv je torej tudi	Kremelj,	ki trmasto vztraja pri svojem kandidatu in je	D
Jelcinovo politično napako po letu 1994, ko je	Kremelj	začel vojno v Čečeniji. Jelcin je Rusijo 23	D
general Franco, dodaja Čubajs. Medtem ko se	Kremelj	in duma krčevito dajeta, kdo bo koga, se ljudje	D
duhovito ugotavlja dnevnik Sevodnja. Toda ker	Kremelj	že dva dni vztrajno molči, se politična napetost	D
posvetov se je v četrtek zjutraj končno odpravil v	Kremelj,	Rusijo in svet pa je obšla novica, da je umaknil	D
kadrovsko politiko zdaj vodi Bela hiša in ne več	Kremelj,	je v svojem znanem slogu dejal Žirinovski, a	D
posvetov se je v četrtek zjutraj končno odpravil v	Kremelj,	Rusijo in svet pa je obšla novica, da je umaknil	D
kadrovsko politiko zdaj vodi Bela hiša in ne več	Kremelj,	je v svojem znanem slogu dejal Žirinovski, a	D
bistveno močnejše kot denimo aprila letos, ko je	Kremelj	v podobni, vendar kljub vsemu manj dramatični	D
glasovanju. Če bi se to v resnici zgodilo, bi moral	Kremelj	- kot mu ukazuje ustava - razpustiti dumo in	D
predvsem kot nekakšno odskočno desko za naskok na	Kremelj,	zaradi ozkih osebnih političnih interesov pa	D
kdajkoli, ne pristaja več zgolj na drobtine.	Kremelj	je potem sicer še poskušal spreobrniti tok dogajanj	D
vzvodov, s katerimi bi kar tako čez noč podirala	Kremelj.	Skrb zbuja predvsem to, da ima opozicija na svoji	D
prepričati, da bi bila razpustitev dume - če bi	Kremelj	vztrajal pri Černomirdinovi kandidaturi - medvedja	D
je moral v četrtek zjutraj na vrat na nos v	Kremelj	in Jelcinu ga je takrat očitno uspelo prepričati	D
Nemčija premika samo še zaradi sile vztrajnosti,	Kremelj	pa je prazen kot trezorji ruskih bank, legitimnost	D
Slava Partlič Duma naskakuje	Kremelj	Več dopolnil k ruski ustavi	D
kandidatu Černomirdinu) že snuje nov naskok na	Kremelj,	v katerega je to pot pravzaprav privolil sam	D
- množice sicer zlahka popeljal v naskok na	Kremelj,	toda to se na srečo - vsaj zdi se tako - danes	D
objektih, so opozarjali na protestnih shodih, toda	Kremelj	je bil gluh tudi za tako resna svarila. Toliko	D
dolarjev sposojenega denarja, prava mora pa	Kremelj	čaka prihodnje leto, ko bo zapadlo za 19,2 milijarde	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani