nova beseda iz Slovenije
sem jo na nekaterih mestih namazal s smolo. | Koza | je ves čas milo meketala. Delo je očitno uspelo | A |
čas milo meketala. Delo je očitno uspelo; | koza | je odšantala sama po vseh štirih v svoj brlog | A |
starec mi je zagotavljal, da me ne pozabi, če se | koza | pozdravi.Jaz pa sem odhitel navzdol k prijatelju | A |
ladij, ki prihajajo, da jo rešijo suženjstva...« » | Koza | neumna.« Ampak to je mama z modrostjo o življenju | A |
razparali trebuhe. . /\ .. stran 62 . \/ In | koza | neumna je dekla v tretjem nadstropju prav gotovo | A |
starši in z brati in sta se v temi premikala | koza | in pujsek.In ni mu prav, da Paolo spet cinca | A |
pomisliti na tisti poletni popoldan, ko je samotna | koza | mulila travo v veliki sobani, ki je imela za | A |
opazoval, kako se ob njem nesmiselno pase črna | koza, | si je rekel. Zakaj sem prišel sèm, se je spraševal | A |
edinko je kupila Lovrička za dvajset lir. Uboga | koza! | Bajta. | A |
Tak! ...« »Glejte no, | koza | ji je zašla v vrt,« strese tišino gromki Usadarjev | A |
hrama, ki je bil pod izbo, in odvezala kozo. | Koza | jo je začudeno pogledala, a ni marala iz polmraka | A |
Spet je pozvonilo. | Koza | neumna, je rekla, ponoči si izklopila telefon | A |
ti danes domov, po tistem skalovju, ki se ga | koza | straši, primojdunaj!« »Pozno je že, oče,« ugovarja | A |
drugo travo paseš, je odmahnil Cigan. Kakor | koza | raseš.Mi pa naj to križem rok gledamo, medtem | A |
navzdol. Jovica je stopal gibčno in varno kakor | koza; | včasi je moral prikrajšati korake ali celo postati | A |
bi imel roge, bi se mu ne reklo konj, ampak | koza. | Tako je!« | A |
Če bi konj imel roge, ne bi bil konj, ampak | koza. | « Nato moje dekelce globoko vzdihne in to pomeni | A |
zahteve s smelo motivacijo, da v govoru stoječa | koza | po svojih nastopih ne da toliko mleka kakor | A |
uredništvu, kamor bi brez dvoma pridrvela tudi ta | koza, | da uprizori običajni škandal zaradi kritike | A |
koči kak samotar. Edina družba mu je rogata | koza | in psiček.Ves dan se tak sodobni puščavnik z | A |
domačimi živalmi je najumnejši konj. Krava, vol, | koza | in ovca, vsi ti, da ne omenjam prašičkov, niso | A |
V ranem jutru je gnal od koče svojo čredico | koza | mladi pastirček Jožek prav v to goro na pašo | A |
ali pa bo imel Matic mlin in žago. Saj stara | koza | celo vrečo pregrizne, če ne more do soli.« | A |
Čemu to?« »Vse gre z njimi, vse, vse: koštrun, | koza, | tele, prasec kokoš, žito, srajce, platno ...Moramo | A |
»Baba za volanom!« »Nimaš oči, | koza? | !« »Vi jih nimate, osli! | A |
Kaj? In zdaj povej, kakšna neumna | koza | sem jaz, in kako da letam za moškimi. Povej | A |
Vsaj ta naj izgine, in potem naj umrje.« Tista | koza | nad očesom, tista grda, gnojna koza! | A |
Tista koza nad očesom, tista grda, gnojna | koza! | Marjanica je povlekla Anico nekega dne | A |
je vzkliknila deklica in zbežala biriču. » | Koza! | « se je vznejevoljil.»Ne ve, kaj je spodobno | A |
plesali, ritali in ponergali. In že je padla noč, | koza | se je oglasila v dolini, mati je zlomila šibo | A |
prepisano na Maričko, bodo ženini pritisnili, kakor | koza | za soljo.Kaj ne bi? | A |
kozjo nogo in med zobe kozji rep ‒ zdaj pa uidi, | koza, | če moreš!Pomolsti se dá, najsi mekeče in trepeče | A |
če se cerkvi približa prasica, mrkajoča se | koza | ali očitna grešnica.Bolniki pa da ozdravijo | A |
mogočnem skoku prva pognala v skalno steno stara | koza | in obstala tam, kjer bi človek mislil, da ni | A |
pit, Rajtguzen! Suh si pa res kakor kajžarska | koza | sušca meseca, Rajtguzen! Hejó!« S tem imenom | A |
dobro delo storil,« pravi Matevžek. »Ali ti še | koza | kaj na Obrščakovo njivo uhaja?« »O, nič več | A |
moje koze rep. Zmerom je zadaj, če se prav | koza | trikrat obrne.Ti nepridiprav, ti!« | A |
krvavi po licu?« vpraša ga Benjamin. »Divja | koza | ga je brcnila,« pravi Marijan smejé se. »Da | A |
držal polenu podobno palico in, ker se mu je | koza | z vsemi štirimi nogami upirala, postal je včasi | A |
bil še umrl. ‒ Pa kaj ste popred dejali, da | koza | nima pameti?« »Umrl je, praviš? | A |
slišal obširnega Krjavljevega razlaganja, da ima | koza | več pameti kakor človek, da se to jasno vidi | A |
pogledoval in ji je ušel, kakor hitro je starejša | koza | previsoko zašla, da jo je pritisnil nazaj: | A |
previsoko zašla, da jo je pritisnil nazaj: »Uh! Ta | koza | neumna, ki nagaja, da mora biti tudi Volkun | A |
lačnih gobcev. Kozar se je smejal; grm, ki ga | koza | objeda, se najdlje ustavlja suši. Druge pa je | A |
klobuk vsega moža pokril. »Kaj kolneš tod, | koza! | « zavpije France. Dedec na kamnu se ustraši nenadnega | A |
ta, ki ga je prestrašil. »Dol pojdi k meni, | koza! | Če ne greš, pa bom lasé in ušesa od tebe kupil | A |
prsi, kajti do vrata mu ni dosegel. »I, ti | koza, | kaj bi pa rada od mene?« govori mladenič, ubere | A |
je sprožila visoko nad njim domača ali divja | koza. | Proti takim silam in njih groznim, iznenadnim | A |
mnogo slajšim mlekom, nego mu ga je dajala | koza, | in tako je živel odslej brez truda in brige | A |
pograbil kozo za rog. »Mekeke,« je zameketala | koza | in vstala.Pogledala je dečka, pa je dobro vedela | A |
rogovi, o ti rogovi! Čemu jih nosi ta prebita | koza, | ko jih pa vendar ne rabi?Saj pravim ‒ čudna | A |
/ stran 5 . / lja. Tako rad bi vedel vse; a | koza | ne zna govoriti, resnično, ne zna govoriti. | A |
Zato te pa vprašam, Jerica: Ali veš, čemu ima | koza | rogove?Ne rabi jih, ker se ji ni treba bati | A |
nekaj posebnega ... Davi nisem zvedel, čemu nosi | koza | rogove.A zdaj bom zvedel, kako se človek drsa | A |
in Kekec je moral iti. Glasno je meketala | koza | v hlevu, ker je bila lačna in je hotela na pašo | A |
kako je omahnila nad strmim prepadom divja | koza. | Še enkrat je poskočila ‒ potem pa se je zvrnila | A |
ne zmanjka! Saj veš, kaj pomeni zate vsaka | koza | ...Kosilo imaš v torbi. | A |
tistem trenutku je poskočila za skalo divja | koza. | Na vso sapo je zdirjala preko snežišča in izginila | A |
‒ »Ovbe!« je zavpil Kekec. »Ali slišiš, | koza? | Kam bežiš? | A |
prebita kozja stvar?« . / . / stran 129 . / A | koza | ga ni poslušala.Kekec je stekel po snegu in | A |
ne mogel splaziti živ človek. ‒ »Ali slišiš, | koza | prebita?« je vpil tja gor.A koza se ni vrnila | A |
Ali slišiš, koza prebita?« je vpil tja gor. A | koza | se ni vrnila, pa najsi je vpil še tako na glas | A |
plazilo po gladki, navpični steni. ‒ »Je to divja | koza | kali?« je pomislil Kekec in pogledal še natanč | A |
In tedaj je spoznal, da se tam ne plazi divja | koza, | ampak človek.‒ »Ovbe!« je spregovoril Kekec | A |
je zabrlizgnila nedaleč tam na obronku divja | koza | in se zaprašila preko snežišča.‒ »O, joj!« je | A |
zavpil Kekec in pričel teči za njo. A divja | koza | je bežala kakor blisk.Hitela je po skalovju | A |
Z lepimi besedami je klical kozo nazaj. A | koza | ga ni poslušala, pa tudi vrnila se ni.‒ »Dve | A |
Pa pazi, Kekec! Saj veš, da te stane vsaka | koza | en dan ...Danes je nedelja. | A |
je, da je nedaleč vsa prestrašena poskočila | koza. | Zaprašila se je preko snežišča. | A |
možiček; prav tako na tretji in četrti strani. | Koza | je videla, da ne more nikamor.Zato se je po | A |
‒ »Ali vidiš, prismuklja | koza! | « je govoril.»Prekanil sem te, kot te še ni nihče | A |
Samo pod pogojem, da mu danes ni ušla nobena | koza. | Niti prešteti jih nisem utegnil ... Hej, Kekec | A |
znam plezati kot rajnka Keza. A Keza je bila | koza, | da je ni enake med vsemi Prisankovi mi divjimi | A |
ki preko nje ne bi mogla splezati niti divja | koza. | Kekec se je popraskal za desnim ušesom in je | A |
divjo kozo. Kakor blisk šine navzdol, in divja | koza | nima niti časa, da bi pobegnila.Telo ji vztrepeče | A |
polglasno peti: »Drumljalija ‒ drumljaja ‒ | koza | ima dva roga. Kezi naši ‒ mekmekmek ‒ ni noben | A |
varno domovanje, kamor ne more priti niti divja | koza, | a kaj šele človek! Pod planotico, nad planotico | A |
jo postavil na noge. A vsakokrat je omahnila | koza | nazaj in je padla brez življenja na trato. | A |
je bilo jasno vse in hipoma je spoznal, da je | koza | mrtva ...Glej, ko je zalezoval kosa po goščavi | A |
jo pasel za Gmajnico. A rajnka Keza je bila | koza, | da je pod soncem ni več take ...Teta Pehtara, | A |
no. Le tu in tam se je oglasila kaka ovca ali | koza | s pretrganim, kratkim glasom, pa je spet umolknila | A |
junaštvu...« Erjavec je mislil sam pri sebi: »Ta je | koza. | Vsakomur obljublja.« | A |
pade v neumne možgane; vere ima toliko, kakor | koza | ob jaslih; tisto je pa tudi res, da brezverec | A |
potrebuje luč, pravi, da bo občevala s svetlobo.« » | Koza | pohotna!« precedi skozi zobe Ana. »Toleriraj | A |
Polona kolcne. » | Koza, | dela se.« Dana pa še kar naprej vrešči in steče | A |
nihče ni prihajal in sama sebe sem oštela: » | Koza | presrana, sram te bodi, saj nisi več otrok! | A |
Maram moža!« »E ‒ tud stara | koza | liže rada su.A mislš namara, de in jest tak | A |
Kako ti zna plezati! Ko divja | koza | sama!Zoren junak bo. | A |
nalogo, je priletela naša Koprnela kakor divja | koza | nad me in me zmerjala, da sem jaz kriva, ker | A |
besno stopal po stopnišču, do kolesarnice. »Ta | koza, | « je rekel, ko je pregledoval kolesa, »ta koza | A |
koza,« je rekel, ko je pregledoval kolesa, »ta | koza, | je vzela prav to kolo.Prav to!« | A |
»Točno, moški naj bo. Tako bo volk sit in | koza | cela.Ženski pa naj obračunata med seboj kje | A |
krivico vso trpi, si kmalu drugo naloži. ◆ Če | koza | laže, rog ne laže. ◆ Če krava veliko veka, ima | A |
dolgčas ni, zato že tepec poskrbi. ◆ Da ima | koza | denar, gospa bi ji rekli. ◆ Da prepovedan sad | A |
◆ Tudi zidovi imajo ušesa. ◆ Tuja | koza | nosi polnejše vime. ◆ Tuja peka nima teka. | A |
hinavka, jaz rečem ‒ hinavka. Ona reče ‒ nepoštena | koza, | jaz rečem ‒ nepoštena koza.Ona zine ‒ kurba | A |
reče ‒ nepoštena koza, jaz rečem ‒ nepoštena | koza. | Ona zine ‒ kurba na visokem stolu, jaz zinem | A |
se moja epizoda tako ali drugače zaključi. | Koza | hinavska.Ji naj tako zabrusim? | A |
resnici hudo smešna figura: krivih nog kakor | koza, | z majhnima rogovoma na čelu in z dolgo brado | A |
tudi zajčke. A zato pride na zadnjo platformo | koza | v leseni kletki.Podol in Maltzahn počasi podvomita | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |