nova beseda iz Slovenije
hihita. ALBERT: Mehr licht, kot je rekel | Kette. | Nek predmet pade po tleh, vsi se smejijo | A |
nemirnega krilate hčere, ko nisem ne Prešeren, niti | Kette? | Ne štejem se med kilave očete, ki v sebe nimajo | A |
Dragotin | Kette: | Pesmi Virtualna slovenska knjigarna BESeDA | A |
krov, pod njim uživa otec svet pokoj. D. | Kette | I. Samosprožilec je takrat ovekovečil balkon | A |
je že odpočil od svoje prve pesniške zbirke, | Kette | in Murn sta končala umiranje v ljubljanski cukrarni | A |
vse imenitnejša pa bi bila stvar, če bi bil | Kette, | ki je nosil itak nemško ime, zlagal nemške pesmi | A |
češčeno in ki ima že mnogo lepih spomenikov. | Kette? | Nemški pesnik? | A |
Nemški pesnik? | Kette? | Znano mi je to ime. | A |
Martin Skočir in bi razodel, da se je rodil | Kette | na Slovenskem, iz slovenske matere in da je | A |
Ves svet jih je poln. To izpričuje | Kette, | imenitni nemški pesnik; postavimo mu spomenik | A |
tistih časih, ko je bril iz njega norce rajni | Kette. | Verzov že dolgo ne dela več, tragedije pa | A |
in da je vzoren in zaslužen rodoljub. Rajni | Kette | bi se bil smejal, jaz pa se ne smem, ker ne | A |
živel ...“ - je koj pred mojimi očmi Dragotin | Kette; | tam v kotu sedi, gitaro ima v rokah in poje | A |
dogodku«. . / . / stran 385 . / Pesnik Dragotin | Kette | se je peljal z vlakom od Novega mesta proti | A |
o slabi vzgoji in podobnem. Nenadoma skoči | Kette | pokonci in se prikloni: »Dovolite, drage dame | A |
tudi naša mlada in nesrečna pesnika Dragotin | Kette | in Murn‐Aleksandrov. Še tik pred pesnikovo | B |
Posebno ni čudno, da beže pesniki. Spokoril se je | Kette, | ko mu je bila že tudi duša razjedena od bolezni | B |
Weimarjem češplje klatil? Nadvse drag vam je | Kette; | ali ne bo spoštovanje minilo, če vam razodenem | B |
podplatov? -- Povem vam, da ni prepeval tisti | Kette, | ki si je čevlje snažil, temveč nekdo drugi, | B |
DRAGOTIN | KETTE | Pred letom dni je umrl v Ljubljani Dragotin | B |
Pred letom dni je umrl v Ljubljani Dragotin | Kette, | in nekateri časopisi so prinesli notico, da | B |
venelo in tako je umrlo najlepše življenje ... | Kette | je pal in umrl na poti, ko je stopal velik in | B |
roža, uvêne pred čarom. Leta 1895. je predaval | Kette | v tedanjem dijaškem literarnem društvu ”Zádruga | B |
kdor je občeval ž njim, je čutil takoj, da je | Kette | pesnik in nenavaden človek.Obe tisti dve pesmi | B |
zaljubljenem fratru. Skoro gotovo je, da je bil | Kette | takrat naletel na romantike in posebno še na | B |
slovenski. To je naravno, če se pomisli, da je bil | Kette | sin svojega naroda, da je pel tako čisto iz | B |
Trdina v svojih ”Bajkah in povestih o Gorjancih“. | Kette | je bil navdušen za te bajke, ki so se mu zdele | B |
oimenovanih idejah z narodom prav nobenega sorodstva. | Kette | je čital tujih in posebno nemških pesnikov zelo | B |
brigal zanje, in ki so jih postavili filistri. | Kette | ni gledal dosti na svojo literarno izobraženost | B |
suverenega, večnega. L. 1895. je izstopil | Kette | iz ljubljanske gimnazije, ker ni imel denarja | B |
Razvila pa sva obenem veliko literarno delavnost. | Kette | je pisal ob tistem času mnogo proze, -- tako | B |
tudi mnogo izmed onih pesmi, ki jih je zložil | Kette | v istem času, in ki so vsekakor ohranjene v | B |
nikoli nervozne v današnjih nervoznih dneh. | Kette | je ljubil jako sentimentalne, jako otroške, | B |
nekdaj že, že od prve mladosti, se je ukvarjal | Kette | s filozofijo, ne namreč s šolsko filozofijo | B |
nerazrešena do zadnjega trenotka. Kot otrok je bil | Kette | zelo pobožen, posebno v svojih prvih ljubljanskih | B |
v bolestni ljubezni, v radosti in v žalosti. | Kette | se nikoli ni ponižal pod svoja čustva, nikoli | B |
čustvi in pred svojo krvjo. Do svojih sonetov | Kette | ni govoril naravnost o svojih dvomih, o svojih | B |
strnilo se je vse njegovo upanje in pričakovanje. | Kette | je naposled čutil, da je vsako posamezno hrepenenje | B |
literatov ... Zdaj ni govora o tem, ali je bil | Kette | mlad ali star, abiturient ali profesor, kakor | B |
čitatelja na način, ki je za Ketteja poniževalen ... | Kette | je umrl: -- on je za nas ženialen pesnik, kakršnega | B |
308 . / PREVODI NEMŠKIH BESEDIL [ | KETTE: | ”POEZIJE“ -- ŽUPANČIČ: ”PISANICE“] | B |
najdemo v Kettejevih pesmih. V svojih sonetih pa | Kette | presega Prešerna z globino in resničnostjo čustva | B |
spomnimo Kettejevega žalostnega življenja. | Kette | je umrl pri 23 letih v uboštvu; šele na smrtni | B |
slabim letom komaj triindvajsetletni Dragotin | Kette | , najbolj obetajoči in najpomembnejši pesnik | B |
zdržali primerjavo s tema dvema umetnikoma. | Kette | je umrl mlad in njegove zbrane pesmi bodo komaj | B |
postavimo ob najlepše Prešernove pesmi. Sploh je | Kette | soroden Prešernu; enaki visoki mir v čustvovanju | B |
lepoti govorice in po ljudski naravnosti je | Kette | Prešerna presegel. Pristni moderni pesnik | B |
je bil osamljen. Takrat so nastopili Murn, | Kette | in Zupančič.Stari časi so izginjali in napočila | B |
delalo njih razvoju zapreke. Dasi sta Murn in | Kette | kot dijaka nastopila svojo trnjevo pot, vendar | B |
birokracija. Kot pesnika sta bila seveda Murn in | Kette | slaba učenca in posledica tega je bila pri Ketteju | B |
služiti pri vojakih 3 leta, potem je umrl. | Kette | je imel lažje življenje, ker je prenašal vse | B |
francoskih pesnikih in pisateljih. Murn in | Kette | sta se učila ob ruskih pesmih in ob francoski | B |
sva se obadva začela ukvarjati z dramatiko. | Kette | je tudi v drami nameraval opevati kralja Matjaža | B |
svojem drugem delu po vrsti moril in ubijal, | Kette | pa je tožil, da zanj nič ne ostane.Iz vseh skrbi | B |
napotila v krčmo in sva posedela časih pozno v noč. | Kette | je srebal vino v kratkih, naglih požirkih, kakor | B |
[ | KETTE: | ”POEZIJE“ -- ŽUPANČIČ: ”PISANICE“] | B |
hvaležnosti, in svoje ljubezni, zakaj čutil sem, da | Kette | moje hvale ne rabi ...Ali glej, draga moja, prišli | B |
Aškerc, so bili tako naivni, da ne bi dosegel | Kette | niti Gangla, ko bi se ravnal po njih.Oba, Kette | B |
Kette niti Gangla, ko bi se ravnal po njih. Oba, | Kette | in Zupančič, sta stopila na visoka svoja mesta | B |
svojimi vrstniki, sem bil -- oprosti -- jaz! | Kette | je umrl, a drugi še žive; Govekar naj torej | B |
nihče ni teh stvari spravljal, ne Zupančič, ne | Kette, | ne Murn in ne jaz. Kakor se najbrž v zapuščini | B |
pesmi, tako tudi midva nisva hranila Kettejevih. | Kette | namreč nikomur ni povedal, da misli tako zgodaj | B |
Pri zadnji seji sem predaval jaz osem pesmi, | Kette | pa samó tri; njega sem kritikoval jaz, mene | B |
VII. | Kette | -- Murn -- Zupančič. VIII. | B |
generacijo slovenske poezije zaznamujejo imena Drag. | Kette | , J. Murn - A., Oton Zupančič. -- Kette | B |
Kette, J. Murn - A., Oton Zupančič. -- | Kette | je umrl v Ljubljani l. 1899; bilo mu je triindvajset | B |
najčistejši: v narodni pesmi. Hkrati pa sta posebno | Kette | in Zupančič študirala tuje literature, vse kar | B |
študirala tuje literature, vse kar sta mogla doseči. | Kette | se je učil češko, rusko, poljsko, francosko | B |
prihodnost in večnost ... To je postal Zupančič -- | Kette | ne in tudi ne Murn.Pri Ketteju smo komaj zaslutili | B |
nosijo pa jih demimondke v Parizu ... Dragotin | Kette | je dopolnil Prešerna in je pisal nesmrtne verze | B |
zgodovina ljubljanske cukrarne. (Življenje tam, | Kette | in Murn.) Razstava pri Miethkeju (Groharjevo | B |
je posegel vmes ”bratomorni boj“, rahločutni | Kette | se je vdal -- in zdaj nadleguje ta ubogi lačni | B |
petero, med njimi največja talenta Dragotin | Kette | in Murn‐Aleksandrov; ostali trije: Šuklje, Škrjanec | B |
tem! ... Kdor čita Vaš vvod, dobí vtis, da je | Kette | nekako pesnik srednje vrste, - da bi se ga primerjalo | B |
ga poznam dobro kot nihčè drugi in vem, da je | Kette | vedel, kaj je napisal.Prvič ga ni človeka med | B |
prevodi mojih stvari; podpisal se je tam ”Otto | Kette“ | .Svojo ”nevesto“ je opeval; najlepša pesem je | B |
istroumnejši čitatelj. - Ali ženijalni lirik Dragotin | Kette | (Mihajlov - Zvonoslav - Zor, - v ”Lj. zvonu | B |
- Dragotin | Kette, | naš najboljši lirik, mi je pisal, - a ne omeni | B |
pridobíte sotrudnikom. (Njegov naslov: Dragotin | Kette; | - Kranjsko; Novo mesto (pri Štamcarju).). | B |
Drugikrat Vam pišem prej in več. Pozdravlja Vas | Kette, | Vaši, a najiskrenejše Vam udani Lj. 7 | B |
Heineja ... Moderna sta zdaj v nas samó Aškerc in | Kette, | katerima se mislim pridružiti jaz v vsi ponižnosti | B |
sta jedina Ti in Zupančič in kakoršen je bil | Kette, | o katerem upam, da ga dobim nazaj (vrag vedi | B |
slik“, katere so vse skupaj grozen ”štifel“. | Kette | je tepec, če se ”buta in pili“.Gleda naj, da | B |
pregrešne nerodnosti pa se mu ne more odpustiti. | Kette | da je ”čeden“, ”čitanja vreden“ (lesenswert | B |
zopet bléde od zavisti (ko je ocenjal ”Rudo“). - | Kette | je mrtev; Aškerc ni imel njegove osebe pred | B |
zategadelj, ker nimam več prijatelja, odkar je | Kette | umrl!Tudi ne rabim nikogar, se za nikomer ne | B |
Vršila se bo skoro vsa v ”cukrarni“; nastopijo: | Kette, | Murn, Govekar, jaz seveda tudi, dalje: Peter | B |
kakšnim drugim, ne s Kettejevim spomenikom; | Kette | da je ”premlad“. O Ljubljana! | B |
odkrito in z vsem temperamentom, kaj je bil | Kette | in kakó se mora govoriti o njem.Aškerc nima | B |
njegovi vrednosti: majhen dokaz: nekoč smo poslali | Kette, | Zupančič in jaz svoje pesmi skupaj pod eno kuverto | B |
Zvon‘ je vaš, samó če hočete. Aškerc, Cankar, | Kette, | Zupančič in Eller naj okupirajo poezijo popolnoma | B |
ne bo časa. -- Še nekaj. 13. t. m. je dejal | Kette, | da pride v Ljubljano; če ga kaj vidiš, reci | B |
katere ravno naletí; te dní ga je okupiral zopet | Kette, | a malo prej Zupančič.On pravi, da ne vé kjé | B |
Kaj je z Valenčičem? In | Kette | - ali pojde res v lemenat?!- | B |
pesmi; kakó, da ste Vi to pustili?! - Ali se | Kette | dobro prodaja?Druga izdaja bo morala biti popolna | B |
Druga izdaja bo morala biti popolna; to | Kette | zasluži.- - | B |
napiše življenjepis, nikar pa ocene pesmi; tega | Kette | pač ne rabi in ne - zasluži!- | B |
Prešeren ... Dosegel bi ga bil morda Dragotin | Kette, | - a tá leži menda že na smrtni postelji; iz | B |
različnimi postopki. Tako Cankar (v prozi) kot | Kette, | Murn in Župančič so se navezovali na ljudsko | C |
(Prim. Grafenauer 1982: 29.) Dragotin | Kette | (1876-1899) je bil tesno navezan na ljudsko | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |