nova beseda iz Slovenije
znameniti kategorični imperativ. Tu naj bi namreč | Kant, | skupaj z vsemi nasledniki, v celoti spregledal | D |
postavlja zakone, ne pa, kdo nas je ustvaril ipd. In | Kant | pokaže, da je svoboda možna le, če si človek | D |
moči ukvarja z estetiko, glede katere naj bi | Kant | »ugotovil«, da »imajo vsake oči svojega malarja | D |
Kantove intence pač ne more usekati, saj je | Kant | prav tu izpostavil temeljno mesto občega v estetskem | D |
primer le-te. V zaključku avtor še omeni, da | Kant | na vprašanje, kaj je človek, kot temeljno vprašanje | D |
Königsbergu se je rodil nemški filozof Immanuel | Kant, | ki je z izčrpnim in sistematskim delom na področju | D |
za osnovno oporo v tradiciji mu rabita dva, | Kant | in Wittgenstein. Kant po plati Kritike razsodne | D |
tradiciji mu rabita dva, Kant in Wittgenstein. | Kant | po plati Kritike razsodne moči, po plati reflektirajoče | D |
umetnosti je, da ne izražajo stvari same na sebi ( | Kant: | Ding an sich), temveč v naši zavesti dajejo | D |
Anekdota za danes Immanuel | Kant | (1724 do 1804), nemški utemeljitelj kritične | D |
režiserja Guya Cassiersa. Niz treh predstav, De | kant | van Swann, De kant van Albertine, De kant van | D |
Cassiersa. Niz treh predstav, De kant van Swann, De | kant | van Albertine, De kant van Charlus, je bilo | D |
De kant van Swann, De kant van Albertine, De | kant | van Charlus, je bilo za konec Festwochen mogoče | D |
povezanosti kozmopolitizma in patriotizma. | Kant | je s svojim spisom Zum ewigen Frieden samo eden | D |
govoril o pravu in filozofiji, o tem, kako je | Kant | ločil med moralo in pravom, to pa je bilo očitno | D |
stoletji potem, ko sta Jeremy Bentham in Immanuel | Kant | postavila razsvetljenske temelje načela javnosti | D |
delovanja, javnost in tajnost sestrsko enakopravni. | Kant | je s svojim etičnim in pravnim »načelom javnosti | D |
Königsbergu se je rodil nemški filozof Immanuel | Kant | (umrl 1804). 1870 Rodil se je ruski revolucionar | D |
Anekdota za danes Nemški filozof Immanuel | Kant | (1724 do 1804) je že nekaj tednov hodil jest | D |
veliko popra.« »Vsak po svoje,« je odgovoril | Kant, | »meni je na primer pri jedi všeč veliko tobaka | D |
Ko se je bližal konec poletnega semestra, je | Kant | končal predavanje z napovedjo: »Prihodnji | D |
hotel vedeti, koliko časa bo porabil za to. | Kant: | »V ponedeljek bom začel s stvarjenjem sveta | D |
skupnega z načelom javnosti, kot ga je formuliral | Kant, | « pravi ob tem profesor Splichal. Kant je poudarjal | D |
formuliral Kant,« pravi ob tem profesor Splichal. | Kant | je poudarjal, da so vsa dejanja, ki se nanašajo | D |
kronali pruske kralje in so se rodili ne le | Kant, | temveč tudi Johann Gottfried Herder, E. T. A | D |
mešetarja in našega najuspešnejšega trenerja šel na » | kant« | en klub.Ta, ki ni znal ali zmogel preprečiti | D |
ob vzniku razsvetljenskega subjekta, ki ga je | Kant | definiral kot praznega in ki obenem ni popolnoma | D |
bi odgovorila na naivno vprašanje, zakaj je | Kant | pomemben, relevanten danes? G. F. | D |
vedno vrti v nekem horizontu, ki ga je začrtal | Kant. | John Rawls, denimo, ki je ključno ime sodobne | D |
se ima za kantovca. Po drugi strani pa je | Kant | relevanten tudi zato, ker je na samosvoj način | D |
kaotično, kar je bilo briljantno glede na to, da je | Kant | običajno deležen zgolj resnih akademskih razprav | D |
filozofe kuje v zvezde. Izkazalo se je, da je | Kant | blazno seksi.Kar je dobro. | D |
Kar je dobro. Slaba stran tega je, da je | Kant, | tako kot Adorno, postal ime, ki označuje svoje | D |
Jela Krečič »Izkazalo se je, da je | Kant | blazno seksi.Kar je dobro. | D |
Kar je dobro. Slaba stran tega je, da je | Kant, | tako kot Adorno, postal ime, ki označuje svoje | D |
nemške romantike (Schiller, Goethe, Winkelmann, | Kant) | sploh čas vzpostavitve fundamentov literature | D |
potrebo po ustanovitvi evropske zveze narodov. | Kant | je torej presodil, da za države in za ljudi | D |
filozofija temelji na mislecih, kakršna sta | Kant | in Schopenhauer.Nekoliko kasneje, ko jih je | D |
največji nemški filozof tistega časa Immanuel | Kant | priznal, da je njegov najbolj dojemljiv kritik | D |
25. namen, 27. tisk, 28. sat, 29. Itea, 30. | Kant, | 31. žanr, 32. Ridder, 34. realka, 36. Arens | D |
Nen, 19. avra, 20. bor, 21. Iž, 22. Anaa, 23. | Kant, | 24. nestor, 26. Lenti, 27. akord, 28. market | D |
filozofijo. Skozi raziskovanje avtonomne misli ( | Kant, | posebno Hegel, Marx, Adorno, Horkheimer) je | D |
1629). 1804 Umrl je nemški filozof Immanuel | Kant | (rojen 1724). 1809 Rodil se je angleški naravoslo | D |
lepega« v umetnosti. Kot piše Puncerjeva, je | Kant | lepim umetnostim pripisal moč, da opisujejo | D |
definicija lepega je nekaj drugega kot Heglova. | Kant | verjame, da je lepo vezano na formalne značilnosti | D |
s svojimi eksperimenti »spravil Slovenijo na | kant« | , poleg tega pa je še neznosen nastopač, ki trikrat | D |
fašizem, globalizacija, Heidegger, nezavedno, | Kant, | multituda ...), pojem pa spraševalkina vprašanja | D |
identitete, na sebi absolutne in ni čudno, da | Kant | šele tu vidi neki stik z Bogom. Ja, dobro je | D |
Königsbergu se je rodil nemški filozof Immanuel | Kant, | ki je z izčrpnim in sistematskim delom na področju | D |
pa ne samo Hegel, celotni nemški idealizem ( | Kant, | Schelling, Hegel, sedaj pa tudi Fichte) - pozabljen | D |
Anekdota za danes Nekoč je nemški mislec Immanuel | Kant | (1724-1804), utemeljitelj transcendentalne filozofije | D |
in prevzel etična načela, ki jih je Immanuel | Kant | imenoval kategorični imperativ.Pogledom obeh | D |
Longin, Edmund Burke in nato zlasti Immanuel | Kant | so se ukvarjali s tem pojmom,΄« je umestil tematski | D |
razlago za glasbeno zvrst, ki spravi avtorja na | kant. | To seveda ni nujno res. | D |
vokalistka Maja O. Mithans (zmagovalka letošnjega | Kant | festa v Rušah), ki je zapela le tri pesmi: prvo | D |
seznanili s poglavitnimi tokovi evropske filozofije ( | Kant, | Schopenhauer, Nietzsche so bili med priljubljenimi | D |
ubranem apokaliptičnem tonu v filozofiji/Immanuel | Kant: | O znova ubranem vzvišenem tonu v filozofiji | D |
mladine. Zakaj nočno razbijanje ubogih rjavih | kant | za biološke odpadke? Poleg teh bi preostale | D |
davčne službe z oderuškimi obrestmi spravila na | kant | na stotine podjetnikov in podjetij.Tega ni prav | D |
Königsbergu se je rodil nemški filozof Immanuel | Kant, | ki je z izčrpnim in sistematičnim delom na področju | D |
Naravni zakoni nič ne dokazujejo. | Kant | je vse do tedaj postavljene teze/dokaze, da | D |
nas, ali samo dražje plačujemo odvoz pisanih | kant. | A vendarle nisva obupala. | D |
svet na splošno ne izraža svojega Stvarnika. | Kant | npr. pravi: »Dvoje me navdaja z vse večjim čudenjem | D |
problem teh spisov je zgodovina in politika. Ko | Kant | premišljuje o zgodovini predpostavi, da zgodovina | D |
s katerim nekdo upravlja. V nasprotju s tem | Kant | predpostavi možnost svobodnega dejanja subjekta | D |
14. lenta, 15. Ikar, 16. Nassau, 18. Ra, 19. | Kant, | 20. L(idija) S(otlar), 22. radost, 25. svit | D |
ohranjanje odprtosti do priseljencev. Immanuel | Kant | nas uči, da moramo okoliščine, v katerih se | D |
čigar oče bi rad postal.« Filozof Immanuel | Kant | (1724 do 1804): »V mladih letih, ko bi bil potreboval | D |
14. asesor, 15. imam, 16. bradač, 17. no, 18. | Kant, | 19. E(merik) B(ernard), 21. Rialto, 24. mrva | D |
strani spodbudila gospodarski razvoj, je na | kant | spravila furmane in brodarje, nevarno pa se | D |
Gradišnikovim nedavnim prevodom Zalezovanje Žnrka: na | kant | v osmih kantih dobili pravi prevod Carrolla | D |
glasbenikov iz puščave Thar, ki jo vodi Kamal | Kant. | S. G. ČRNAdežela | D |
Vzporejanje ekstremov, na eni strani Strniša ali | Kant, | ki sta bila scela statična duhova, in na drugi | D |
ti meni, jaz tebi, quid pro quo. In seveda | Kant, | ki nekje pravi, da mora biti dobro delo samo | D |
je hladnejša od smrti, Grenke solze Petre von | Kant, | Satanova pečenka, Vsi so me klicali Ali, Marta | D |
dvajsetimi leti prepovršno razlagal. Kako že pravi | Kant: | intuicija brez pojmovanja je slepa, pojmovanje | D |
Levant, 13. aziat, 14. Itaka, 15. osolka, 16. | Kant, | 17. krava, 18. akt, 19. plat, 20. bas, 23. Uriel | D |
višino in sposobnostjo. Duhovni velikan Immanuel | Kant | je bil s svojimi 160 centimetri pravi palček | D |
Kritiki razsodne moči zelo jasno obravnaval že | Kant | -, je predstavljalo tudi osnovno nalogo projekta | D |
večno zdržala tega boja, je vedel že Immanuel | Kant. | Teolog Jürgen Moltmann pa pravi, da tudi razum | D |
človeštvo, sta trdila Gottfried Leibniz in Immanuel | Kant. | Različnim avtorjem, tudi Woodyju Allenu, pripisuj | D |
postalo dolgčas in bi se rad predal, kot bi rekel | Kant, | brezinteresnemu ugodju? Najbrž ne. | D |
stoletju najbolj vplivna zlasti Rousseau in | Kant. | Prav prevodi nekaterih Rousseaujevih in Kantovih | D |
1629). 1804 Umrl je nemški filozof Immanuel | Kant | (rojen 1724). 1809 Rodil se je angleški naravoslo | D |
retributivizem. Njegova velika pričevalca sta | Kant | in Hegel.Tu seveda ne gre za kako koncepcijo | D |
marksistični ideologiji s prevodi avtorjev, kot so | Kant, | Schiller, Hegel, Schopenhauer, je zavel nov | D |
dejanja. Videti je, da ga nista ne Hegel ne | Kant | strašila z neizpolnjenim kategoričnim imperativom | D |
Petrovec). Kot vrhunec hvalospeva človeku vpelje | Kant | pojem dostojanstva.To je hkrati koncept, ki | D |
retributivizem, nima nikakršne zveze z maščevanjem. | Kant | eksplicitno zapiše, da kazen ne sme biti naložena | D |
nobenega mesta. Zdi se, da je za dr. Petrovca | Kant | ne/proti-humanist, ker ne pozna »prizanesljivih | D |
neuresničeni ideal pravičnosti prihajata (Hegel in | Kant) | prav zdaj na plan?«Prispevek dr. Debenjaka razumem | D |
z univerzalnimi zakoni. Ne nazadnje je prav | Kant | svojo etiko imenoval Kritiko praktičnega uma | D |
sta naprej razvila Tomaž Akvinski in Immanuel | Kant | in velja še danes.Laž uničuje vsako komunikacijo | D |
tem - kdaj je laž dovoljena - je razpravljal | Kant, | ki je bil sicer tudi tako načelen kot Avguštin | D |
dobesedno spogledujejo z ruskimi kolegi iz oporišča | Kant | na drugi strani letališča.Kirgiška javnost Američano | D |
razlikovanjem med republiko in despotijo je | Kant | pred dvema stoletjema opozarjal, da ne glede | D |
gitimnost ista večina. Take neposredne demokracije | Kant | danes kajpak ne bi našel nikjer več na svetu | D |
francoska revolucija (ker tedaj še niso poznali | kant, | iz katerih bi si lahko ljudje postregli s kruhom | D |
Utemeljena pa je takole: ΄»Nikar ne mislimo, pravi | Kant, | da tu lahko velja kot vodilo ali načelo trivialno | D |
argument proti sodnikom, ki so ga kaznovali ΄...΄« | Kant | govori tu kajpada o zlatem pravilu; govori pa | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |