kača (201-300)

tudi njegova bližnja žlahtnica in prijateljica	kača.	Kdor gre brat jagode, mora dobro paziti, da	A
vržem čez levo ramo v goščavo in pravim: ‚Na,	kača,	bero in lezi naprej!’Tako naredim vselej in	A
kravice razgubé, kakor bi trenil pa švigne nanj	kača,	mu razgrne srajco, razgrize prsi in odnese srce	A
pa storil že kak težek greh, ne čuje nič in	kača	ga prav lahko piči in tudi umori, če ne pride	A
Kadar se kdo koplje, naj dobro gleda, da se mu	kača	ne ovije okrog nog; mogla bi ga potegniti v	A
ali kako drugo sadje. Kakor bi trenil, pade	kača	za vrat in piči. Ob šmarnih dnevih, to je o	A
krava se zarine v goščavo in tam se ji oklene	kača	vimena in jo pomolze, da ne ostane v njem ne	A
bi bilo vredno oblizniti prste. Včasi pomolze	kača	po pet, šest krav zaporedoma. Kadar se napolni	A
pomaga vselej, da se pusti živina doma v hlevu.	Kača	jo najde, če bi jo prav pod streho skrili.Najbolj	A
ima zmerom toliko, da ga ne moremo pojesti.	Kača	ne prizanese nobenemu človeku, ali najhuje sovraži	A
razumejo. . / . / stran 12 . / Gad je strašna	kača,	groza vseh groz pa je modras, dobro, da jih	A
si kraljico, in ta kraljica je glasovita bela	kača.	Da je bela, ji kaže že ime.	A
ga naučili v Zagrebu. Iz jame se začne motati	kača	za kačo in bežati proč, da je ne ubije zagovor	A
čeber. Kakor bi trenil, pa se ga oklene bela	kača,	katera se ni zbala njegovih kletev in molitev	A
ni zbala njegovih kletev in molitev, in bela	kača	zapiska, da se je zatresla vsa ta gora, in na	A
piči čebela za devet muh, sršen za devet čebel,	kača	za devet sršenov, gad za devet kač, modras za	A
gad za devet kač, modras za devet gadov, bela	kača	pa za devetindevetdeset modrasov.Tudi več drugih	A
spomina. Dostikrat mislimo, da vidimo kačo, pa ni	kača,	ampak hudič, ki se prikazuje najbolj pogostoma	A
vragu, gre v gozd, iz grma smukne proti njemu	kača,	pa naredita pogodbo, on proda svojo krščeno	A
naredita pogodbo, on proda svojo krščeno dušo,	kača	mu pa začne nositi denar, da mu ga nikoli ne	A
že jaz sam skusil. Ležala je ostudna pisana	kača	ravno na sredi steze, ki vodi v Prečno, in se	A
da je morda to hudič, in sem se prekrižal in	kača	je o tej priči smuknila v goščavo in zginila	A
še tisti dan odpovedale službo. Pa tudi če	kača	nima v sebi hudiča, je ni varno gledati, človeka	A
kačji pogled, da gleda ravno tako zlobno kakor	kača.	Ta pogled pa je mnogim že tudi prirojen in takih	A
osorno in potuljeno kakor oni ne gleda niti	kača.	Zdaj pa čujte, kdaj in zakaj je dobila od Boga	A
Zdaj pa čujte, kdaj in zakaj je dobila od Boga	kača	tako hude oči!Mati božja in sv. Jožef sta morala	A
okrepča. . / . / stran 17 . / Približa se	kača,	zadišé ji lepa jabolka, rada bi jih pojedla	A
tudi za živali. Našel je odrevenelo kačo in	kača	se mu je smilila in dejal si jo je v nedrje	A
dejal si jo je v nedrje, da jo ogreje. Pogreta	kača	se zave in predrami, ali se zbudi v njej tudi	A
in mu obljubile zvestobo in pokorščino. Bela	kača	pa se mu ponudi, da ga bo dobro nosila, kadar	A
prelepe pisane trate, na kateri je ležala debela	kača	in sušila cekine.Bila jih je polna cela trata	A
Srečko veli kači: 𠆭ober večer, Bog pomozi!’	Kača	odgovori: ‚Mladi drvar ‒ ti si prijazen, hočeš	A
po ravno tej stezi, ker ga je mikalo, če je	kača	svoje cekine že posušila.Zopet veli kači: 𠆭ober	A
Zopet veli kači: 𠆭ober večer, Bog pomozi!’	Kača	pa odgovori: 𠆫rhki drvar ‒ ti si prijazen,	A
vrne po tej stezi, ker ga je mikalo, kaj mu bo	kača	še ponudila.Zopet veli kači: 𠆭ober večer, Bog	A
Zopet veli kači: 𠆭ober večer, Bog pomozi!’	Kača	odgovori: ‚Preljubi drvar ‒ ti si prijazen,	A
dobri ženi je glava zdrava in srce veselo.’	Kača	mu veli: 𠆫lagor tebi, moj sladki drvar, da	A
nobeden slišal. Ta skrivnost je, da jaz nisem	kača,	ampak kraljeva hči.Moj oče je vladal v bogatem	A
obljubi, da jo hoče rešiti, ali naj mu pove, kako.	Kača	veli: ‚Spala bom pri tebi tri noči.Prvo noč	A
je do pasa že res podekličila, saj mi pogleda	kača	ni prepovedala.’ Tako govori sam s sabo in se	A
omečilo, in tisti hip smukne Srečku izpod rok grda	kača	in šine v goščavo. Drvar prekolne sebe in svojo	A
vsak otrok, da so kače vse zvite in hudičeve.	Kača,	ki se je pomenkovala z drvarjem, bržkone ni	A
bila nikoli kraljična, ampak vedno ista hudobna	kača.	Zavidala mu je srečo pa ga je motila s svojimi	A
Srečko drugo noč dobro spal. Ko bi se mu bila	kača	tiščala lica, ne bi nič rekel, ali slonela mu	A
nekoliko podobna, ali samo v eni reči: da spi	kača	pri človeku, sicer pa je drugače zasukana in	A
/ . / stran 42 . / Prišla je dolga, tenka	kača	in ga vprašala, kaj mu je.Ko ji pove nadloge	A
vprašala, kaj mu je. Ko ji pove nadloge, veli	kača:	‚Niti jaz nisem srečna. Prav sram me je, da	A
si boš sezidal lahko graščino.’ Mož pravi: ‚	Kača,	ni lepo, da se posmehuješ moji revščini.Kako	A
Prosim te, nikar se ne bahaj in me ne jezi!’	Kača	veli: ‚Če ne verjameš, poskusiva.Jaz ne zahtevam	A
pravi: ‚Naj pa bo! . / . / stran 43 . / Veš,	kača,	tvojim cekinom ne bom verjel prej, dokler jih	A
moreš se zanesti.’ Mož ni imel dosti upanja,	kača	pa je od veselja kar poskakovala in žvižgala	A
zvečer pride v gozd od ene strani mož, od druge	kača	in ležeta spat.Mož je bil sila truden in je	A
neprijetna sanja, zdelo se mu je, kakor da bi ga bila	kača	pičila v srce.Ko se zjutraj prebudi, pravi:	A
živ in skoraj tako zdrav, kakor sem se ulegel.	Kača,	vidim, mi je že ušla ‒ kaj zlodja pa me tišči	A
nedrja pa se mu uspe cekinov ‒ gotovo več ko sto,	kača	je obljubo izpolnila.Pijan od veselja leti mož	A
je bil trdno zaspal, se je privalila ogromna	kača,	mu odmaknila srajco in začela srkati kri ravno	A
mošnji nekoliko manj cekinov, kakor druge krati.	Kača	se je nasrkala mesto njegove krvi podganje,	A
kako lepo se povrača bolniku zdravje, odkar mu	kača	ne odpija več krvi. Minilo je več mesecev, žena	A
malega drugega. Razložil vam bom, kako je huda	kača	hotela pogubiti človeka, potem pa, kako je neka	A
pogubiti človeka, potem pa, kako je neka druga	kača	izkazovala prelepo hvaležnost svojemu dobrotniku	A
te pravljice ne bi dal ne počenega groša.	Kača	ni nobena nič prida, jaz ne zaupam niti vožu	A
Zajezdil je debelo vejo in jel moliti.	Kača	mu šine k nogi in ga piči.Jakob se tako ustraši	A
bogve kolikokrat, da ga je pičila ravno tista	kača,	ki mu je bila to namenila, in da je boloval	A
Kapiteljskem bregu sredi ceste velika mrtva	kača	in da so jo zapazili šele, ko so stopili čeznjo	A
dela človeku jezo ne le živa, ampak celo mrtva	kača,	če jo prestopi. Enkrat ali dvakrat sem čul,	A
prosili za kako milost božjo. To je vedela	kača.	Podnevi je ležala skrita kje blizu bruna, zvečer	A
goldinarja v žepu, drži zdaj v rokah svoj desetak in	kača	mu je obljubila, da bo zanaprej še bolje zanj	A
lampica iz pobožnega namena. S tem je dobila	kača	priliko in oblast, da je napravila desetkrat	A
Vsak dan mu je prišlo kaj drugega na misel in	kača	mu ni nikoli nič odrekla. Žena ga je poprašala	A
cekinov, kolikor jih more iti v njegovo hišo.	Kača	je bila vesela, da še noben večer tako.Pripravila	A
Križ se vname in sežge tnalico.	Kača	pa plane s stebra in pobegne, da je ni bilo	A
posebno tistim, ki jih je onesrečila hudobna	kača.	Dal je sezidati lepo cerkev, v kateri so se brale	A
bilo najljubša jed. Skozi vrata se priplazi	kača.	Ko ga zagleda, hoče pobegniti.	A
Gotovo si lačen, dal ti bom mleka.’	Kača	se vrne in pride k njemu.Ko se nasrka mleka	A
boš dobil tudi ti.’ Tako je hodila k njemu	kača	vsak dan.On jo je napasel, božal in se prav	A
pogovarjal. Kmalu ni mogel biti ne on brez kače ne	kača	brez njega.Od konca ga je mati svarila in rekla	A
Od konca ga je mati svarila in rekla, da je	kača	huda žival, katere se je treba bati in varovati	A
Gregec je shodil in začel hoditi na pašo.	Kača	je šla vsak dan z njim tja in nazaj in mu je	A
so Gregca obsuli in vrgli na tla, prižvižga	kača	in piči najstarejšega pastirja, da je še tisto	A
ima od mene oblast, da me sme pičiti v jezik.’	Kača	je to čula in smuknila iz hiše. Domov je ni	A
živalci. Drugi dan pride sporočilo, da je prišla	kača	v nevestino spalnico, jo pičila v jezik in umorila	A
potožil kači stisko svojo in svoje ljubice.	Kača	ga je razumela in šla iskat.Čez osem dni pride	A
je spravil svoj denar. Ta denar je zasledila	kača	in ga pokazala Gregcu. Bil je poln lonec cekinov	A
sprejel za svojo. Tudi zanaprej je varovala	kača	Gregca in njegovo gospodarstvo. Ponoči so prihrumeli	A
Ponoči so prihrumeli tolovaji.	Kača	piči tistega, ki je prijel prvi za kljuko.Začel	A
Gregčeve hiše ogenj. . / . / stran 59 . /	Kača	zažvižga, prihiteli so ljudje in ogenj pogasili	A
je kdo zbolel ali se ranil, je prinesla brž	kača	zdravilno zel, ki je ozdravila bolezen in zacelila	A
ki je ozdravila bolezen in zacelila rano.	Kača	je naznanjevala Gregcu, kdaj mu je sejati, žeti	A
Žito je enkrat komaj na pol dozorelo.	Kača	je jela klicati Gregca, da naj gre žet.Zdelo	A
žet. Zdelo se mu je čudno, ali vedoč, da mu	kača	dobro svetuje, je šel žet.Sosedje so se smejali	A
Trava je komaj na pol dorasla.	Kača	zakliče Gregca, da naj jo pokosi.Zopet so se	A
Gregec, da je o pravem času pokosil.’ In tako je	kača	v vseh rečeh dajala Gregcu dobre nauke in pospeševala	A
najslabeje v Tončkovi o možu, ki ga je sesala	kača.	V zadnji Jernejčkovi bi se reklo po narodno:	A
paši strašno lačen pa je začel vpiti: 𠆭obra	kača,	usmili se me, prinesi mi kaj v prazno torbo	A
je strašna radovednost, kakova je dobrotljiva	kača,	ki mu nosi malo južino.Enkrat je skočil za kozami	A
in da bo res trdno verjel, da mu hrano nosi	kača.	Ko je videla, da Francelj ve, kdo mu izkazuje	A
živita in njega hvalita.’ . / . / stran 83 . / »	Kača,	« se oglasi Cenetov sosed Jurij, »ki je nosila	A
dvignila in se je oklenila okrog vratu. »Ali te je	kača?	« je vprašala Tinka vsa v strahu.»Hm, kača je	A
kača?« je vprašala Tinka vsa v strahu. »Hm,	kača	je huda, pa ima strupene zobe ...Ali te je, Jerica	A
predpasnikom obrisala obraz in se zasmejala. »Ni me	kača	‒ ne boj se, Tinka,« je odvrnila. »Veš, samo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani