nova beseda iz Slovenije
8.1.11. Sigova kopa, zrasla v | jami | in zdaj razkrita na dnu suhe doline, nastale | C |
v Veliki in Mali dolini, marveč tudi v vodni | jami | podzemeljske Reke.Geologi so v vhodnih delih | C |
kateri se pretaka glasna Reka, medtem ko v Tihi | jami | njenega šuma ni slišati.Apnenci v kanjonu Reke | C |
Hankejevim mostom, ki ga turisti prečkajo v Šumeči | jami, | se kanjon zoži.Jama se onstran Martelove dvorane | C |
izvirov Timave. Voda je dostopna še v Kačni | jami | in v Labodnici, v kateri gladina niha za 103 | C |
le začetna Tiha jama (okoli 9~C). V Šumeči | jami | topla Reka poleti ozračje segreva.Vdori hladnega | C |
ožji in poševno navzgor vzpenjajoči se (topli) | jami, | za katero literatura navaja imeni Ozka in Roška | C |
rimske dobe, ki se je zadrževal v Tominčevi | jami | v boku Velike doline. Prvo odpravo v dobi organizir | C |
8.1.16. V Tihi | jami | tudi kapniki dajejo vtis miru in ubranosti. | C |
pretokom nekaj litrov na sekundo, tako kot v Šumeči | jami. | So tudi vodne jame, v katerih nekaj krati na | C |
na dnu Velike doline, tako da tu in v Šumeči | jami | pod njimi drhtijo sedemdeset milijonov let stari | C |
nekdaj enotne jame, ki se je ohranila v Divaški | jami | in Trhlovci (Gospodarič, 1984, Mihevc, 2001 | C |
severozahodnega konca Škocjanskih jam, bosta obe | jami | druga najdaljša jama na Slovenskem.Ugotovili | C |
proti JZ, ob najvišji pa proti jugu. Ali je v | jami | začetek raztekanja vodnih tokov Reke pod vsem | C |
višji vodi povezava hitra, dokazujejo v Kačni | jami | naplavljeni do 8 m dolgi leseni hlodi, kamionske | C |
proti 643 m oddaljeni in enako usmerjeni Divaški | jami. | Toda med zahodnim rovom Kačne in Divaško jamo | C |
kapnikov. Ob sokolskem izletu 1898. leta je v | jami | svetilo 1500 sveč.Svoje je prispevala žlindra | C |
italijanske organizacije, po l. 1965 pa je vodenje po | jami | obnovil jamarski klub v Divači in po l. 1975 | C |
Flišna naplavina je tudi v končni, tj. Fabrisovi | jami, | katere podolžna os teče prečno na os preostale | C |
osvetlil in odprl za turizem. Še vedno je pri | jami | urejena stalna vodniška služba le ob sobotah | C |
okolici Škamperlove jame so večje votline tudi v | Jami | v Ukmarjevem dolu (118, -60) in v Brundlovi | C |
v Ukmarjevem dolu (118, -60) in v Brundlovi | jami, | ki sta morebiti tudi ostanek nekdaj večjega | C |
proti jugovzhodu, jugu ali jugozahodu. V Lipiški | jami | (1.194 m) datirani kapnik je star nad 350.000 | C |
najočitneje pri Vilenici (Gams, 1984). V Divaški | jami | in Vilenici je dimna razsvetljava v 19. stoletju | C |
kapniško in sigovo bogastvo bi se lahko obe | jami | in tudi Dimnice potegovale za večji obisk turistov | C |
vodna gladina niha med 40 in 20 m, v Lindnerjevi | jami | med 3 in 5 m.Se pravi, da je strmec do Kačne | C |
nekoliko nižji nadmorski višini kot v Kačni | jami, | nižji je tudi vhod, saj je bazoviški del južnega | C |
8.1.28. Okleščena "Palma" v | Jami | v Briščikih (Grotta Gigante). Zdi se, kot da | C |
delovala tudi v 226 m globoki in 600 m dolgi | Jami | na Hudem letu v Padričah, v kateri je ena največjih | C |
raziskovanje, so leta 1872 lahko položili po | jami | železniški tir, tako da so lahko jamski vodniki | C |
Bistveno dlje v odtočnem sifonu Pivke v Pivki | jami | je prišla potapljaška skupina Toma Vrhovca, | C |
-------------- Tretje povečanje obiska je | jami | prinesel razcvet turizma na Jadranski obali | C |
zmanjšajo na eno stopinjo Celzija. Globlje v | jami | ima Glavni rov kakor tudi večina stranskih rovov | C |
temperaturo, med 8,2 in 9,2~C (Gams, 1970a). V Pivki | jami | segreva jamski zrak pozimi Pivka, ki v Črni | C |
segreva jamski zrak pozimi Pivka, ki v Črni | jami | običajno ne teče.Poleti piha iz notranjosti | C |
Anelli, 1939). Ko se zimski hladni zrak v | jami | segreva, suši vlago na stenah in sigovih tvorbah | C |
precej prispeva k izločanju sige. V Postojnski | jami | so ugotovili koncentracije radona, ki lokalno | C |
slovenskih jamah. Ne ogrožajo turistov, ker se v | jami | zadržujejo kratek čas, z njimi pa morajo računati | C |
računati uslužbenci pri daljšem celodnevnem delu v | jami | (Vavpotič idr., 1998).Koncentracije ni težko | C |
hladne Črne jame. Ker se njen zrak v Postojnski | jami | segreva in suši, bi na živih kapnikih pospešil | C |
kratke, dvotirna in daljša je samo v Postojnski | jami. | 8.2.10. | C |
turističnih vodnikov kot o katerikoli drugi | jami | na svetu.Njen načrt in opis še najdemo v nekaterih | C |
biospeleologije. Od leta 1832, ko je bil v | jami | najden slepi hrošč, sledi vrsta odkritij novih | C |
sedimentov, ki jih je s fliša največ prinesla in v | jami | odložila Pivka.Glede na grobost plavja, barvo | C |
pritlikavega povodnega konja niso našli v Postojnski | jami, | temveč izvirajo iz ljubljanskega prirodoslovnega | C |
deformiranima suhima dolinama s stikom pri Pivki | jami. | Prva poteka zahodno od nekdanje bencinske črpalke | C |
visoka Pivka, ki nižje občasno teče proti Črni | jami | skozi Vilharjev rov.Reka je ni mogla več odnesti | C |
in globoki suhi dolini s stičiščem pri Pivki | jami. | Deformirali so ju tudi obe Jeršanovi dolini | C |
območju Starih jam za končnim sifonom v Pivki | jami | še vedno teče nekaj sto metrov proti JV pod | C |
stoletja naprej. Podobno kot v Križni in Planinski | jami | se tudi visok in širok Glavni rov Predjame za | C |
z vhodom na n. v. 1.120 m. V Veliki ledeni | jami | v Paradani (2.262, -646) je na ozkem prostoru | C |
57, -22), Velikem Trškem ledeniku (-150 m), | Jami | nad Prapetno ravnijo (-65 m).Brezna se večinoma | C |
globoko 192 m. Menda edini trajni led je v Ledeni | jami | na Veliki gori na dnu 30 m globoke ledenice | C |
skupine redke in velike, zato pridejo v vodni | jami | še bolj do izraza.Lepo zakapan je tudi vzhodni | C |
8.4.11. Vodni rov v Križni | jami. | Prečni profil na stiku suhega Medvedjega rova | C |
8.4.13. Kot v drugih jamah je tudi v Križni | jami | rov z lepimi kapniki imenovan po kralju Matjažu | C |
Posebnost vodnega dela glavnega rova v Križni | jami | so jezera, iz katerih se dvigajo kapniki, ki | C |
višino kot na dnu Kittlovih brezen v Križni | jami. | 1.414 m dolga in 65 m globoka vodna jama je | C |
Cerkniškega polja je apnenec zelo votlikav, največji | jami | sta Velika in Mala Karlovica.Ker ju tik za robom | C |
povezuje majhen in nizek vezni rov, govorimo o eni | jami | Karlovici, ki ima skupno 9,5 km rovov.Mala Karlovica | C |
Planinskemu polju. Vodni izvir Raka je v Zelški | jami | (4.742, -45), ki je po starih meritvah dolga | C |
viden nastanek iz dveh nadstropij; v Postojnski | jami | tvorita nadstropji rove dveh smeri, v Rakovem | C |
---------------------- Pretočne razmere v | jami | so edinstvene.Na koncu vzhodnega, Rakovega rokava | C |
graditelji niso zajezili javorniškega toka v sami | jami, | morajo zdaj klorirati vodo, ki delno onesnažena | C |
to nov impulz za jamski turizem v Postojnski | jami. | Planinsko jamo so opisovali in raziskovali ugledni | C |
Postojnske jame, so domnevali, da so skušali povezati | jami | s predorom, skozi katerega bi lahko neopazno | C |
Mrzla jama. Tako kot v koliševki pri Skedneni | jami | tudi tu senčna udornica ohranja na dnu čez poletje | C |
pobočju Babnega dola. V območju zmrzali v Vranji | jami | ni svežih kapnikov, močno pa je mehanično razpadanje | C |
Takšni procesi, kot so zdaj v Skedneni in Vranji | jami, | so bili v ledenih dobah v mnogih udornicah in | C |
zaklenili. Podobno kot pri Logarčku in Najdeni | jami | je tudi tu končni rov zablaten zaradi blatne | C |
široke in visoke Velike dvorane. Najdaljši | jami | na severnem obrobju Planinskega polja sta Logarček | C |
1963). V zahodnejši, okoli 4,5 km dolgi Najdeni | jami | so l. 1963 odkrili globlje dele pri iskanju | C |
odkopavanjem ilovice prodrli v nadaljevanje rova. Obe | jami | se začenjata z vhodnim breznom in imata proti | C |
starejši od idrijskega zmika in od polja. V Najdeni | jami | (4.987, -121) so rovi tako kot v Logarčku velikih | C |
polja, je gladina vode podobno kot v Najdeni | jami | precej nižja.V zadnjih letih so našli za koncem | C |
biološki laboratorij. O ekoloških razmerah v | jami | je izšla razprava kot ena prvih speleoekoloških | C |
vodovod. Med svetovnimi vojnama so v Kompoljski | jami | podobno zajemali vodo za kompoljski vodovod | C |
zid. Domačija, ki stoji pred vhodom, hrani v | jami | poljsko orodje.Če bi lastnik jamo električno | C |
vhoda so vaščani Podtabora, vas je dobila ime po | jami, | zgradili dolg obrambni zid.Ker je vas nastala | C |
objekta ostal le obzidani vhod in malo zidu v sami | jami, | v kateri so se ljudje zadrževali tudi med zadnjo | C |
strani. Na začetku gozdnatega ravnika zija v | jami | Tenteri več udornic, skozi katere teče potok | C |
visoke vode proti ponorom Žlebiščice in ponorni | jami | Tenteri.Kadar Žlebiščica zapolni Tentero, skupna | C |
ponorne Jame pri gostilni. Potoku se v Ciganski | jami | pridruži voda, ki ponira pri novi lovski koči | C |
Obojne vode obdobno pritečejo na površje v | Jami | pri koritu južno od vzhodnega dela naselja Željne | C |
Na nasipu stoji tabla z osnovnimi podatki o | jami, | ki so jo postavili leta 1998 ob proslavi 250 | C |
tukajšnji domačini so nekoč verjeli, da je v | jami | hudič, ki zamrmra, če vržeš v udornico kamen | C |
Nagel je to razlagal s šumom vode, v katero v | jami | pade kamen.Na več mestih omenja kapniške tvorbe | C |
arheološko izkopaval Srečko Brodar. V sondi globlje v | jami | ni dosegel skalnatega dna, ki je globoko pod | C |
je govorilo za takratno hladno podnebje. V | jami | so našli dokaze, da je tu bival človek, v koščenih | C |
27), ki sta zakapani, a teže dostopni. Obe | jami | se poleg Željnskih najpogosteje navajata v starejših | C |
Šibjem severno od Knežje Lipe, kjer sta daljši | jami | Remergrund 1 in 2 ter Brlog na Rimskem (380 | C |
izkopom vodnjaka nad izvirom Dobličice in v | Jami | v Griži pri Trebčah na Tržaškem Krasu, ko so | C |
Škocjanskega krasa. Nekarbonatne prodnike najdemo v | jami | na prehodu iz Ledenice v Županovo jamo. -- | C |
kraških zanimivosti. Tu sta regulirani odtočni | jami, | ki sta s skupno 1.700 m rovov najdaljši jamski | C |
katere ime spominja na nekdanji grad. Globlje v | jami | je opazno umetno podaljšanje rova v smeri pritekanja | C |
jama (436 m, 64 m), v kateri je več kapnikov. | Jami | sta ostanek jamskega sistema, skozi katerega | C |
poglobljenost do 100 m. Na njenem koncu sta dve | jami, | 21 m dolga Sadajeva jama za gradom Luknja ter | C |
ki je bil bolj umaknjen v skalovje in bliže | jami. | Na zahodnem pobočju je 140 m više še jama Velika | C |
8.7.15. Klevevški | jami | premoreta tri posebnosti: tik nad spodnjo teče | C |
teče Radulja, ležita pod nekdanjim gradom in v | jami | je toplica (načrt in profil po Mlinarju, Petku | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 50 150 250 350 450 550 650 750 850 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |