jami (401-500)

Doline" je Schmidl v svojem vodniku po Postojnski	jami	(1958) opisal koliševko pri Planini (dobesedno	C
vrtačam prišteva tudi Črno jamo v Postojnski	jami	in udornici v Škocjanskih jamah. Po obeh definicija	C
preperevanje razširja brezno v lijak, v zajezeni vodi v	jami	je pospešena korozija grušča, 3 - odkruški zapolnijo	C
skladi. Nekaj več ga je pod breznom v Črni	jami.	Tako je tudi v dvorani, kjer je Perkov podor	C
Velikih Laščah in je v podzemlju dostopna še v	jami	Zajčjak in na izviru Peč.Do ponora Raščice pri	C
zaščito pred topniškim obstreljevanjem. V Lojzovi	jami	v Brestoviškem dolu so v plitvem breznu postavili	C
sliki v Schraffenratovem vodniku po Postojnski	jami	iz leta 1838 je pobočje nad vhodom v jamo, med	C
najaviti društvu. Tako je tudi v Kostanjeviški	jami,	ki jo je začela urejati kostanjeviška sekcija	C
severno od Ribnice jamarsko kočo ob Francetovi	jami.	Uradno je tudi ta turistična jama, za obisk pa	C
2002) je ob nedeljah na razpolago vodnik pri	jami,	drugače se je treba najaviti v Divači. Jamarsko	C
upravlja jamo Dimnice, vodstvo šolskih ekskurzij po	jami	povezuje s tečajem osnov speleologije.Jamo Pekel	C
jame, je dobila delno nadomestilo v Županovi	jami	pri Grosupljem.Po drugi svetovni vojni je bila	C
cinka Mežica pri Poleni. Urejenega vodstva po	jami	in urnika obiskov od imenovanih nimajo Zelške	C
visoka in deroča, zapolni ves rov. Globlje v	jami	je tudi ob nizkem stanju na dnu stoječa voda	C
hladnem letnem času tekoča voda, ki se razliva po	jami,	in nekaj nizkih prehodov.Jamo so ajdovski jamarji	C
padajočih saj v Vilenici, Dimnicah, Divaški	jami,	Lipiški jami, Črni in Pivki jami, v začetnem	C
v Vilenici, Dimnicah, Divaški jami, Lipiški	jami,	Črni in Pivki jami, v začetnem glavnem rovu	C
Dimnicah, Divaški jami, Lipiški jami, Črni in Pivki	jami,	v začetnem glavnem rovu Postojnske jame (Gams	C
množični tujski turizem mogli vključiti le dve	jami	- Postojnsko in Škocjanske jame.Še pri teh pa	C
Načrt vojaškega zavetišča za fronto v Lojzovi	jami,	ki so ga iz lesa zgradili v plitvem breznu avstroogrski	C
Kleiner, 1958) vodni in zračni pritiski, ki jih v	jami	povzroča morsko valovanje.To povečuje korozijo	C
ponvice, ki pregrajujejo hodnik. V zgornji	jami	je bila najdena kost pračloveka.Kot v Križni	C
bila najdena kost pračloveka. Kot v Križni	jami	so tudi v Cerovaćkih jamah odkrili veliko medvedjih	C
kapnikov, od katerih so tako kot v Postojnski	jami	nekateri potemneli v času razsvetljevanja z	C
opremljenost jame je na zavidljivi ravni. Ker v	jami	ni bilo prepiha, je obilo ekscentričnih tvorb	C
vhodnem spodmolu neoklasicistični tempelj, v	jami	sami pa so ostanki kultnega obredja. O italijanski	C
so ostanki kultnega obredja. O italijanski	jami	v Briščikih (Grotta Gigante) je govor pri opisu	C
najbolj zakapane v Sredozemlju. V obalni grški	jami	Glifada na južnem koncu Peloponeza je ves strop	C
odpadlo s stropa že precej kapnikov. Globlje v	jami	so potemneli zaradi miniranja nemškega skladišča	C
trskami in slamo so sicer obilni stalagmiti v Črni	jami	sajasti.V zelo hudih zimah (npr. 1962/63) pade	C
ne onesnažujejo jamskega zraka. V Postojnski	jami	je pred leti ob meritvah bolj kot povečana količina	C
sveže posutih s peskom (Gams, 1971b). V Divaški	jami,	kjer so izredno obilni kapniki potemneli zaradi	C
kjer je koncentracija 4-40 Bq/m3. V Križni	jami	so ga namerili 85-1.455, v Taborski 650-5.920	C
Taborski 650-5.920, Peklu 60-115, Kostanjeviški	jami	275-810, Vilenici 295-830, Škocjanskih jamah	C
830, Škocjanskih jamah 110-525 in v Postojnski	jami	vzdolž turistične poti 780-2.410 Bq/m3 (Koba	C
Take koncentracije bi bile nevarne, če bi v	jami	bivali trajno.Ker se v njih turisti zadržujejo	C
profesionalnimi vodniki, ki morajo na primer v Postojnski	jami	računati z večjo letno dozo obsevanja (Vavpotič	C
obsevanja (Vavpotič et al., 1998). V Postojnski	jami	je mogoče znižati koncentracijo radona z boljšim	C
Drugače je na gosto naseljenem nizkem krasu. V	jami	Pekel se pridruži Peklenščici pritok z veliko	C
jelena, polarne lisice (Pohar, 1995). V Divaški	jami,	Vilenici, Gustinčičevi jami in ponekod drugje	C
1995). V Divaški jami, Vilenici, Gustinčičevi	jami	in ponekod drugje rastejo zdaj zlasti na stropu	C
Magnetostratigrafska raziskava klastičnih sedimentov v fosilni	jami	blizu Divače govori o njihovem nastanku pred	C
eocenskega fliša izhajajoči sedimenti v Divaški	jami	in Trhlovci pa so nastali pred približno 0,97	C
Gornjimi Vremami. V Škocjanskih jamah je v Šumeči	jami	tekla v glavnem le lokalna prenikajoča voda	C
med sigove plasti. Sigove tvorbe so globlje v	jami	ohranile barvitost, so svetle ali rdečkaste	C
zgodovini že dvakrat odprte. Domačini so prirejali v	jami	binkoštni ples.Po zadnji svetovni vojni so jamo	C
25 X 30 m. Po hudi nevihti so bili jamarji v	jami	priče 2 m visokega vodnega vala (Čepelak, 1971	C
saj je prva 280 m in druga 250 m globoka. Obe	jami	sta vodni, s tokom reke Reke na dnu. Do podzemeljsk	C
km dolgi avtocestni trasi prej znani le dve	jami,	do globine 20 m pa jih je gradnja razkrila 130	C
8.1.11. Sigova kopa, zrasla v	jami	in zdaj razkrita na dnu suhe doline, nastale	C
v Veliki in Mali dolini, marveč tudi v vodni	jami	podzemeljske Reke.Geologi so v vhodnih delih	C
kateri se pretaka glasna Reka, medtem ko v Tihi	jami	njenega šuma ni slišati.Apnenci v kanjonu Reke	C
Hankejevim mostom, ki ga turisti prečkajo v Šumeči	jami,	se kanjon zoži.Jama se onstran Martelove dvorane	C
izvirov Timave. Voda je dostopna še v Kačni	jami	in v Labodnici, v kateri gladina niha za 103	C
le začetna Tiha jama (okoli 9~C). V Šumeči	jami	topla Reka poleti ozračje segreva.Vdori hladnega	C
ožji in poševno navzgor vzpenjajoči se (topli)	jami,	za katero literatura navaja imeni Ozka in Roška	C
rimske dobe, ki se je zadrževal v Tominčevi	jami	v boku Velike doline. Prvo odpravo v dobi organizir	C
8.1.16. V Tihi	jami	tudi kapniki dajejo vtis miru in ubranosti.	C
pretokom nekaj litrov na sekundo, tako kot v Šumeči	jami.	So tudi vodne jame, v katerih nekaj krati na	C
na dnu Velike doline, tako da tu in v Šumeči	jami	pod njimi drhtijo sedemdeset milijonov let stari	C
nekdaj enotne jame, ki se je ohranila v Divaški	jami	in Trhlovci (Gospodarič, 1984, Mihevc, 2001	C
severozahodnega konca Škocjanskih jam, bosta obe	jami	druga najdaljša jama na Slovenskem.Ugotovili	C
proti JZ, ob najvišji pa proti jugu. Ali je v	jami	začetek raztekanja vodnih tokov Reke pod vsem	C
višji vodi povezava hitra, dokazujejo v Kačni	jami	naplavljeni do 8 m dolgi leseni hlodi, kamionske	C
proti 643 m oddaljeni in enako usmerjeni Divaški	jami.	Toda med zahodnim rovom Kačne in Divaško jamo	C
kapnikov. Ob sokolskem izletu 1898. leta je v	jami	svetilo 1500 sveč.Svoje je prispevala žlindra	C
italijanske organizacije, po l. 1965 pa je vodenje po	jami	obnovil jamarski klub v Divači in po l. 1975	C
Flišna naplavina je tudi v končni, tj. Fabrisovi	jami,	katere podolžna os teče prečno na os preostale	C
osvetlil in odprl za turizem. Še vedno je pri	jami	urejena stalna vodniška služba le ob sobotah	C
okolici Škamperlove jame so večje votline tudi v	Jami	v Ukmarjevem dolu (118, -60) in v Brundlovi	C
v Ukmarjevem dolu (118, -60) in v Brundlovi	jami,	ki sta morebiti tudi ostanek nekdaj večjega	C
proti jugovzhodu, jugu ali jugozahodu. V Lipiški	jami	(1.194 m) datirani kapnik je star nad 350.000	C
najočitneje pri Vilenici (Gams, 1984). V Divaški	jami	in Vilenici je dimna razsvetljava v 19. stoletju	C
kapniško in sigovo bogastvo bi se lahko obe	jami	in tudi Dimnice potegovale za večji obisk turistov	C
vodna gladina niha med 40 in 20 m, v Lindnerjevi	jami	med 3 in 5 m.Se pravi, da je strmec do Kačne	C
nekoliko nižji nadmorski višini kot v Kačni	jami,	nižji je tudi vhod, saj je bazoviški del južnega	C
8.1.28. Okleščena "Palma" v	Jami	v Briščikih (Grotta Gigante). Zdi se, kot da	C
delovala tudi v 226 m globoki in 600 m dolgi	Jami	na Hudem letu v Padričah, v kateri je ena največjih	C
raziskovanje, so leta 1872 lahko položili po	jami	železniški tir, tako da so lahko jamski vodniki	C
Bistveno dlje v odtočnem sifonu Pivke v Pivki	jami	je prišla potapljaška skupina Toma Vrhovca,	C
-------------- Tretje povečanje obiska je	jami	prinesel razcvet turizma na Jadranski obali	C
zmanjšajo na eno stopinjo Celzija. Globlje v	jami	ima Glavni rov kakor tudi večina stranskih rovov	C
temperaturo, med 8,2 in 9,2~C (Gams, 1970a). V Pivki	jami	segreva jamski zrak pozimi Pivka, ki v Črni	C
segreva jamski zrak pozimi Pivka, ki v Črni	jami	običajno ne teče.Poleti piha iz notranjosti	C
Anelli, 1939). Ko se zimski hladni zrak v	jami	segreva, suši vlago na stenah in sigovih tvorbah	C
precej prispeva k izločanju sige. V Postojnski	jami	so ugotovili koncentracije radona, ki lokalno	C
slovenskih jamah. Ne ogrožajo turistov, ker se v	jami	zadržujejo kratek čas, z njimi pa morajo računati	C
računati uslužbenci pri daljšem celodnevnem delu v	jami	(Vavpotič idr., 1998).Koncentracije ni težko	C
hladne Črne jame. Ker se njen zrak v Postojnski	jami	segreva in suši, bi na živih kapnikih pospešil	C
kratke, dvotirna in daljša je samo v Postojnski	jami.	8.2.10.	C
turističnih vodnikov kot o katerikoli drugi	jami	na svetu.Njen načrt in opis še najdemo v nekaterih	C
biospeleologije. Od leta 1832, ko je bil v	jami	najden slepi hrošč, sledi vrsta odkritij novih	C
sedimentov, ki jih je s fliša največ prinesla in v	jami	odložila Pivka.Glede na grobost plavja, barvo	C
pritlikavega povodnega konja niso našli v Postojnski	jami,	temveč izvirajo iz ljubljanskega prirodoslovnega	C
deformiranima suhima dolinama s stikom pri Pivki	jami.	Prva poteka zahodno od nekdanje bencinske črpalke	C
visoka Pivka, ki nižje občasno teče proti Črni	jami	skozi Vilharjev rov.Reka je ni mogla več odnesti	C
in globoki suhi dolini s stičiščem pri Pivki	jami.	Deformirali so ju tudi obe Jeršanovi dolini	C
območju Starih jam za končnim sifonom v Pivki	jami	še vedno teče nekaj sto metrov proti JV pod	C
stoletja naprej. Podobno kot v Križni in Planinski	jami	se tudi visok in širok Glavni rov Predjame za	C
z vhodom na n. v. 1.120 m. V Veliki ledeni	jami	v Paradani (2.262, -646) je na ozkem prostoru	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani