jama (601-700)

Mihevc, 1992). Blizu je kratka (50, -10) Tajna	jama	2. Gora Oljka je zahodni rob regije, ki jo je	C
podzemeljsko pretaka do sosednje doline Ložnice.	Jama	Pekel je bila znana že v daljni preteklosti	C
Desni pritok ima agresivno vodo, zato je njegova	jama	dokaj ravna.V dosegu visoke vode je stena malo	C
8.9.10.	Jama	Pekel (iz arhiva JZS).Modro obarvani so potoki	C
edina turistično urejena in elektrificirana	jama	na Štajerskem.Turistično društvo Šempeter kot	C
Pohorskem Podravju zelo malo krasa. Kot edina večja	jama	na stiku nekraškega Podravja z mezozojskim apnencem	C
slepe doline Ponikva s ponorom pod Tisnikom, 5 -	jama	Lisičina, ki je povezana z Medvedjim rovom,	C
obiskovalce jame. Po prvi svetovni vojni je	jama	dobila stalnega prebivalca, puščavnika Valentina	C
natego. Huda luknja uradno sicer še ni turistična	jama,	obisk pa omogočajo velenjski jamarji, ki so	C
njenem končnem delu je ozka in visoka špranjasta	jama,	kjer so po drugi svetovni vojni za turistični	C
grušč povsem zatesnil. Medvedji rov in vodna	jama	sta drug nad drugo in usmerjena proti vzhodu	C
odpira paleolitska postaja Špehovka (73, -7).	Jama	se za vhodom dviguje, zato sodi med tople jame	C
mogočni, okoli 60 m širok vhod v jamo Pilenico.	Jama	je kratka in njen strop, manj pa dno, se strmo	C
Ker je dno iz skal in grušča, je vtis, da je	jama	zelo stara in da je bila sprva vodoravna, a	C
le nekaj metrov dolgi jami (Balunjača in Mala	jama)	, ki zbujata pozornost gornikov.Belojača, 470	C
pozornost gornikov. Belojača, 470 m dolga vodna	jama	v Halozah, se na n. v. 330 m JZ od Makol odpira	C
in pod vzpetino nad opuščenim rudnikom Šega.	Jama	z ozkimi rovi, ki so v čoku iz permskega apnenca	C
bogastva, njena posebnost pa je, da je najdaljša	jama	v nižinski severovzhodni Sloveniji (Gospodarič	C
vložkov se visoko v pobočju odpira 114 m dolga	Jama	pod Herkovimi pečmi (23, -11), ki je paleolitska	C
sta v njih nastali dve majhni špranjasti jami,	Jama	pri Votli peči in Ravbarska luknja.Njun nastanek	C
vrhom Preške gore sta 8 m globoka Voličinska	jama	in 11 m globoko Voličinsko brezno (Novak, 1974a	C
Obirskih jam elektrificirana tudi turistična	jama	v Grebinju (Griffen).Odpira se v samem trgu	C
špranjasti rovi, ki premorejo nekaj kapniških tvorb.	Jama	je favnistično in arheološko pomembna, saj je	C
jam, med njimi 1.393 m globoko brezno Lukina	jama	in 1.359 m globoki Djulin ponor (Garašič, 1995	C
Najgloblje brezno v hrvaški Istri sta Žankana	jama	s 361 m in Gotovž pri vasi Klani nad Reko s	C
vasi Klani nad Reko s 320 m. V Črni gori je	Jama	na Vjetrenih brdih globoka okoli 800 m, znan	C
stoletju sta bila na našem krasu najdaljša	jama	in najgloblje brezno na svetu, v 20. pa je naša	C
svetu, v 20. pa je naša najdaljša Postojnska	jama	že izpadla s seznama stotih najdaljših jam.	C
stanju iz leta 1998: 19.555 m - Postojnska	jama	(globina -155 m) 13.092 m - sistem Predjame	C
skupaj z Jamo v Grapi, -143) 12.750 m - Kačna	jama	(-280) 10.800 m - Pološka jama (-704 m)	C
750 m - Kačna jama (-280) 10.800 m - Pološka	jama	(-704 m) 9.505 m - Karlovica	C
8.273 m - Križna	jama	(-32 m) 8.860 m - Črnelsko brezno (-1.198 m	C
6.658 m - Planinska	jama	6.008 m -	C
4.987 m - Najdena	jama	(-121 m) 5.291 m - Čehi II (-1.533 m)	C
m - Čehi II (-1.533 m) 4.390 m - Podpeška	jama	(-20 m) 4.742 m - Zeljške jame (-45 m)	C
819 m - Brezno pri gamsovi glavici - Botrova	jama	(6.000 m) 704 m - Pološka jama (10.800 m)	C
glavici - Botrova jama (6.000 m) 704 m - Pološka	jama	(10.800 m) 643 m -	C
veseljem ugotavljamo, da je najstarejša turistična	jama	na svetu naša Vilenica in da se je jamski turizem	C
Obisk slovenskih turističnih jam leta 2001:	Jama	Upravljalec Obisk Skupaj Slovenci Tujci	C
Sežana 11.526 10.278 1.248 4.196 Divaška	jama,	Jamarsko društvo G. Ž., Divača 1.856 1.244	C
Škocjan 56.838 14.889 41.949 Postojnska	jama,	Postojnska jama, turizem 460.705 57.265 403	C
14.889 41.949 Postojnska jama, Postojnska	jama,	turizem 460.705 57.265 403.440 97.390 Pivka	C
705 57.265 403.440 97.390 Pivka in Črna	jama	3.281 571 2.711 Jama pod Predjamskim gradom	C
Pivka in Črna jama 3.281 571 2.711	Jama	pod Predjamskim gradom 13.890 2.163 1.727	C
gradom 13.890 2.163 1.727 3.328 Planinska	jama,	Jamarski klub Planina 882 812 70 217 Križna	C
Jamarski klub Planina 882 812 70 217 Križna	jama,	Društvo ljubiteljev Križne jame, Bloška Polica	C
Bloška Polica, Gahovo 2.200 nad 50 % Županova	jama,	Turistično društvo Grosuplje 5.308 5.245 63	C
Grosuplje 5.308 5.245 63 4.196 Kostanjeviška	jama,	Klub jamarjev Kostanjevica 10.300 Železna jama	C
Klub jamarjev Kostanjevica 10.300 Železna	jama,	Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale	C
Speleo siga", Velenje ~1.500 260 4.3.7. Kačna	jama	pri Divači.Njen daljši vzhodni del je lep primer	C
regijskega parka. 8.1.30.-8.1.33. Gustinčičeva	jama	(6 x 6 cm). 8.1.30.	C
svetlejše barve. Nedaleč stran je Jakofčičeva	jama.	8.1.34.	C
8.9.2.-8.9.5. Ravenska	jama.	8.9.2.	C
reka, ki izgine v kraško jamo Hudičevo grlo.	Jama	se tako imenuje zato, ker predmetov, ki so jih	C
ljubljeno Evridiko. V bližini je Jagodinska	jama,	v kateri so našli ostanke nakita, posode in	C
ilovica, s katero je bila zapolnjena tudi večja	jama,	ki je bila izkopana tik ob vodnjaku.Na risbi	C
Jame	Jama	J-326 Jama je bila v severovzhodnem vogalu kvadrant	C
Jama J-326	Jama	je bila v severovzhodnem vogalu kvadranta 326	C
vkop, je njena globina še vedno znašala 0,6 m.	Jama	je bila zapolnjena s temnorjavo zemljo, v kateri	C
velja tudi kos glinastega svitka (t. 12: 8).	Jama	J-309 Jama je bila v zahodni polovici kvadranta	C
Jama J-309	Jama	je bila v zahodni polovici kvadranta 309.Prekrival	C
zaobljeni. Prečen profil je pokazal, da je bila	jama	vkopana v sterilno rumenorjavo ilovico.Stene	C
globina jame pa je znašala 0,6 m (sl. 14: C).	Jama	je bila na dnu zapolnjena s sivo zemljo, v kateri	C
stene. Iz črepinj, s katerimi je bila zatrpana	jama,	se je dalo sestaviti nekaj celih posod, sicer	C
bile bogato ornamentirane (npr. t. 14: 1,2).	Jama	J-308 Jama je bila v vzhodni polovici kvadranta	C
Jama J-308	Jama	je bila v vzhodni polovici kvadranta 308.Imela	C
je postopoma dvigalo proti jugu (sl. 14: D).	Jama	je bila do roba zapolnjena s temnorjavo zemljo	C
lonca in fragment glinaste uteži (t. 23: 1,2).	Jama	J-96 Jama je bila v zahodni polovici kvadranta	C
Jama J-96	Jama	je bila v zahodni polovici kvadranta 96.Imela	C
hiše. V severozahodnem delu stavbe je bila	jama	J-96. Hiša 3	C
tako, da je vanjo vključena tudi velika odpadna	jama	J-309.Dodaten dokaz za njen obstoj je prežgan	C
hiše. V notranjosti stavbe je bila manjša	jama	(J-326) in ognjišče. Hiša 12	C
oblikovni pestrosti pa je bila najbogatejša velika	jama	J-309. Ker jo je prekrivala podrta stena iz	C
ornament pojavlja v desetih tipoloških različicah.	Jama	J-309 pa je zelo dobro povezana tudi z ostalimi	C
tudi več shrambnih jam, najbogatejša med njimi (	jama	100) pa je vsebovala precej keramičnega gradiva	C
zanimivo, vendar pa nanj težko odgovorimo.	Jama	6 bi lahko bila tudi naknaden vkop na območju	C
vrez pred žganjem; inv. št. 3303-1; skupek:	jama	J-326. 2. Frag. ostenja; izdelan prostoročno	C
nalepljeno rebro; inv. št. 3316-1; skupek:	jama	J-326. 3. Frag. ustja z ročajem; izdelan prostoročn	C
sestava grobozrnata; inv. št. 3304-1; skupek:	jama	J-326. 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno;	C
sestava drobnozrnata; inv. št. 3306-2; skupek:	jama	J-326. 5. Frag. ostenja; izdelan prostoročno	C
sestava drobnozrnata; inv. št. 3324-1; skupek:	jama	J-326. 6. Frag. ustja z ročajem; izdelan prostoročn	C
sestava drobnozrnata; inv. št. 3319-3; skupek:	jama	J-326. 7. Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoro	C
sestava grobozrnata; inv. št. 3316-13; skupek:	jama	J-326. 8. Frag. svitka; izdelan prostoročno	C
sestava grobozrnata; inv. št. 3324-2; skupek:	jama	J-326. Tabla 13	C
in kvadratni nalepki; inv. št. 2611; skupek:	jama	J-309. 2. Frag. ustja in ostenja z držajem;	C
razčlenjeno rebro; inv. št. 2617-1; skupek:	jama	J-309. Tabla 14	C
bradavice s kaneluro; inv. št. 2610; skupek:	jama	J-309. 2. Frag. ustja in ostenja z ročajem;	C
okras: nalepljena rebra; inv. št. 2613; skupek:	jama	J-309. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno;	C
nalepljena rebra; inv. št. 2711-1; skupek:	jama	J-309. Tabla 15	C
sestava drobnozrnata; inv. št. 2607-50; skupek:	jama	J-309. 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno;	C
sestava drobnozrnata; inv. št. 2607-28; skupek:	jama	J-309. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno;	C
sestava drobnozrnata; inv. št. 2607-32; skupek:	jama	J-309. 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno;	C
sestava grobozrnata; inv. št. 2607-48; skupek:	jama	J-309. 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno;	C
sestava drobnozrnata; inv. št. 2607-40; skupek:	jama	J-309. 6. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoroč	C
nalepljeno rebro; inv. št. 2607-8; skupek:	jama	J-309. 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno;	C
sestava grobozrnata; inv. št. 2607-18; skupek:	jama	J-309. 8. Frag. ustja; izdelan prostoročno;	C
sestava drobnozrnata; inv. št. 2609-111; skupek:	jama	J-309. 9. Frag. ustja; izdelan prostoročno;	C
sestava drobnozrnata; inv. št. 2607-88; skupek:	jama	J-309. 10. Frag. ustja; izdelan prostoročno	C
sestava drobnozrnata; inv. št. 2607-67; skupek:	jama	J-309. 11. Frag. ustja; izdelan prostoročno	C
vrez pred žganjem; inv. št. 2607-30; skupek:	jama	J-309. 12. Frag. ostenja z nastavkom za ročaj	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani