nova beseda iz Slovenije
Vrhtrebnje, 581 m) nad Trebnjem. Nižja, Velika | jama | ima vhod 160 m nad Trebnjem na n. v. 432 m in | C |
odkopanim vhodom je večja dvorana. 142 m dolga | jama | se končuje s podorom.Le 4 m višje leži Mala | C |
se končuje s podorom. Le 4 m višje leži Mala | jama | (436 m, 64 m), v kateri je več kapnikov.Jami | C |
njenem koncu sta dve jami, 21 m dolga Sadajeva | jama | za gradom Luknja ter 89 m dolga in 5 m globoka | C |
Luknja ter 89 m dolga in 5 m globoka Lukenjska | jama | pod gradom Luknja, ki je vodna jama in izvir | C |
Lukenjska jama pod gradom Luknja, ki je vodna | jama | in izvir zelo visoke vode.V njej so bila paleolitska | C |
bliže jami. Na zahodnem pobočju je 140 m više še | jama | Velika strašca. Ker je sedanje, proti jugu umaknjen | C |
60, -5) in Špelkova, imenovana tudi Prparjeva | jama | (26, -5).Slednja je več metrov nad dnom polja | C |
je voda razširila poševno špranjo. Slugova | jama | ima samo en večji prostor, kjer se na obe strani | C |
temperaturo med 20 in 25~C. Do l. 1987 je bila | jama | znana samo do jezera topliške vode, v tem letu | C |
nadaljnji večji in daljši rov, s katerim je vsa | jama | dolga 518 m.Poleg toplice skriva jama še eno | C |
vsa jama dolga 518 m. Poleg toplice skriva | jama | še eno posebnost: na nekem mestu poteka le nekaj | C |
je zahodno od Šmihela edina daljša vodoravna | jama, | 630 m dolg splet ozkih rovov Rupa na Brodu. | C |
vsej novomeški okolici je le ena turistična | jama | - Kostanjeviška jama (1.726, -47).Odpira se | C |
okolici je le ena turistična jama - Kostanjeviška | jama | (1.726, -47).Odpira se 1,5 km J-JV od Kostanjevice | C |
Desno od začetne jamske poti se odpira Mala | jama, | po kateri vodi steza do vodnega rova.V nadaljnjem | C |
plastmi. V luči daljše preteklosti je torej vsa | jama | v epifreatičnem vodnem sloju, to je v območju | C |
dober kilometer novih rovov, tako da je zdaj | jama | dolga 1.813 m.V vodni jami ovirajo obisk odpadle | C |
slovenska jamska monografija (Kostanjeviška | jama, | 2002).V njej so navedena tudi odkritja speleobiološk | C |
Leta 1994 so jih našteli 2000. | Jama | je naravovarstveno ogrožena, saj je dobrih sto | C |
izviru Studene se odpira še 558 m dolga Bizjakova | jama, | ki je s svojimi ozkimi in občasno z vodo zalitimi | C |
sta 350 m dolga arheološko pomembna Levakova | jama | in 307 m dolga Jama v Gabrju v Podgorju. Pri | C |
arheološko pomembna Levakova jama in 307 m dolga | Jama | v Gabrju v Podgorju. Pri planinski koči Gospodična | C |
Ceška pri Čušperku, Sedeška v Ilovi Gori in | jama | v Kamnem vrhu na Mali gori. Vse tri žegnane | C |
arheoloških najdišč, dve od njih imata ime Ajdovska | jama | (pod Klevevžem in pri Nemški vasi).Med arheološkimi | C |
nekaj slikovitih udornic (Pečenevka, Mlinška | jama) | , kjer so nekdaj delovali mlini.Trajno je voda | C |
Paka je v podolju pod Rogom plitva stopnjasta | jama | Stobe na n. v. okoli 170 m, v katero so nekdaj | C |
južnem pobočju Velike Dnine je 805 m dolga | Jama | pri štolnu, ki so ji rove razširili pri iskanju | C |
pri iskanju mangana. 30 m više je 686 m dolga | Jama | nad rudnikom pri štolnu, ki se počasi dviguje | C |
Osojnice okoli 300 m nad zgornjo dolino Tolminke. | Jama, | ki je odprta na spodnjem koncu, je tipična visokogorska | C |
odprta na spodnjem koncu, je tipična visokogorska | jama | brez kapnikov.Njene stene so večidel ostro robate | C |
globljih brezen za Pršivcem v Bohinju je Pološka | jama | veljala za najgloblje brezno v Sloveniji (in | C |
--------------------------- 8.8.6. Pološka | jama | (po Habiču, 1968a, 1971) je po odkritju s 704 | C |
čepu na dnu velike dvorane. 8.8.10. Ivačičeva | jama | v južnem pobočju več deset metrov pod Domom | C |
Triglavskega doma na Kredarici ogleda vredna Ivačičeva | jama. | Ima eno samo dvoranico, ki se odpira v steni | C |
ustje, se pozimi na dnu nabere ledena plošča. | Jama | ima ime po nekdanjem meteorološkem opazovalcu | C |
Med globljimi brezni je stopničasta Majska | jama | z globino 480 m.Njen vhod je pri planini Viševnik | C |
zato ime Brezno pri gamsovi glavici - Botrova | jama, | z vhodom na n. v. 1.610 m.Rovi z dolžino 6 km | C |
jezera. Brezno pri gamsovi glavici - Botrova | jama | (po knjižici Kraško podzemlje, 1982). Legenda | C |
razširjeni prehodi, 3 - globina. 8.8.12. Govic, | jama | ob Bohinjskem jezeru, ki sega z dnom pod jezersko | C |
8.8.13. | Jama | za izvirom Velike Savice (po Mlinarju, 1995 | C |
melišča, odpira nekdaj bolj znana turistična | Jama | pod Babjim zobom. 280 m dolga jama je večidel | C |
turistična Jama pod Babjim zobom. 280 m dolga | jama | je večidel izvotljena v triasnem apnencu in | C |
Franke, 1971); nastali so v času, ko je bila | jama | do vrha zapolnjena z vodo.Podobne kristale najdemo | C |
Jesenicami je na n. v. 1.130 m znana kratka Snežna | jama, | v kateri se sneg zadržuje večino leta.Nekoč | C |
večino leta. Nekoč je bila znana tudi Šimnova | jama | v Gorjah, imenovana tudi Gorjanska jama, ki | C |
Šimnova jama v Gorjah, imenovana tudi Gorjanska | jama, | ki so ji l. 1937 zaradi močnega prepiha razširili | C |
voda z radovinskega ledenika (Jamnik, 1988). | Jama | je torej starejša od zadnjega ledenika.Iz sten | C |
je blizu planinske koče na Loki, znana Snežna | jama | (930, -75) pod planino Arta.Odpira se z udornico | C |
prvotnih erozijskih oblik ohranilo le malo. | Jama | razmeroma velikih razsežnosti se proti koncu | C |
8.8.15. Snežna | jama | na Raduhi (po turističnem prospektu). ----- | C |
laporjev. Na robu te planotice je krajša Sandijeva | jama | in tik pod strmim robom Velike planine vrh Konjske | C |
strmim robom Velike planine vrh Konjske doline | Jama | v Kofcah (1.016, -103).Slednja se poglablja | C |
znana v Kamniško-Savinjskih Alpah je Kamniška | jama. | Na n. v. 1.400 m se odpira nad dolino Kamniške | C |
dedec (1.683 m). 1.600 m dolga in 226 m globoka | jama | se znižuje proti vzhodu.Posebnost jame so manjše | C |
obloga, v glavnem iz piruzita (MnO2). Kot gorska | jama | s temperaturo okoli 5~C ima malo kapnikov, stene | C |
manj poledeneli dolini Kamniške Bele. Kamniška | jama | sodi med večja odkritja kamniškega jamarskega | C |
------------------------- 8.8.16. Kamniška | jama, | profil, izdelek članov Jamarskega kluba Kamnik | C |
Prva na n. v. 1.900 m je 130 m globoka Borutova | jama. | Je sistem korozijskih zvonastih brezen in jamarji | C |
približno v višini dna Borutove jame. Tretja, Moja | jama, | se odpira na n. v. 1.400 m in v njej so ljubljanski | C |
splezali 77 m visoko. Čeprav se odpira Moja | jama | samo navzgor, so stene krušljive zaradi zmrzali | C |
zelo hladen zrak iz višjih jam. Ljubljanska | jama | je sistem razvejenih, pretežno ozkih rovov ob | C |
dolino. Med drugimi je najbolj znana Mokriška | jama, | imenovana tudi Medvedja jama na Mokrici (35 | C |
znana Mokriška jama, imenovana tudi Medvedja | jama | na Mokrici (35, -2).Odpira se zahodno od postaje | C |
cesti se na desni strani potoka odpira Erjavčeva | jama, | dva kilometra ob reki navzdol pa prav tako na | C |
severni strani hrbta je pod Orajnco Ajdovska | jama, | na vzhodni strani Jedvovce Kačja jama, nastala | C |
Ajdovska jama, na vzhodni strani Jedvovce Kačja | jama, | nastala ob prelomnici na Macnu, nad Borovljami | C |
Borovljami pa na n. v. okoli 1.000 m Ledena | jama. | Na vrhu Pece je med Kordeževo glavo (2.125 m | C |
Na njenem južnem pobočju se odpira 40 m dolga | jama | Korančevka, v kateri je precej gorskega mleka | C |
Mali Peci (1.665 m) je tako nastala Matjaževa | jama. | V njej je na koncu dobrih 10 m dolgega rova kip | C |
------------------------ 8.8.18. Matjaževa | jama | na Mali Peci je plitvo pod površjem na n. v | C |
je bila v paleolitu še malo nižja in širša, | jama | pa daljša.Karavanke so domnevno med najmlajšimi | C |
je Potočka zijalka nastala podobno kot Snežna | jama | na Raduhi in Mokriška jama.Pod vrhom Olševe | C |
podobno kot Snežna jama na Raduhi in Mokriška | jama. | Pod vrhom Olševe je med domačini bolj znana Kapežnica | C |
jam, tudi slovenskih. Obirska in Grebinjska | jama | sta popestrili turistično ponudbo Celovške kotline | C |
znanih okoli 90 jam. Na pobočju je Taborska | jama | (Taborloch), ki se prevesi v brezno.V njem so | C |
Na Cerkljanskem je najbolj znana Ravenska | jama | (352, -21) v vasi Gorenje Ravne na n. v. 703 | C |
nastanek redkih aragonitnih tvorb, po katerih slovi | jama. | Zmes kalcita in aragonita tvori na stenah in | C |
Ponovno so jo odprli po zadnji svetovni vojni. | Jama | sodi med naravne spomenike in obisk v njej je | C |
Sovri je speleološko in arheološko zanimiva | jama | Matjaževe kamre.Odpira se v soteski pod Rovtami | C |
rove, ki predstavljajo zametek nove etaže. | Jama | je nastala v trajno prežeti coni, suha pa je | C |
Spodnje Duplje. Severno od Zgornjih Dupelj je | jama | Dupulnek (306, -6) in nad njo na terasi Dacarjevo | C |
Dacarjevo brezno (307, -19). Najdaljša vodna | jama | pri Spodnjih Dupljah je Arneževa jama (815, | C |
vodna jama pri Spodnjih Dupljah je Arneževa | jama | (815, -13).Čeprav ob visokem stanju voda zalije | C |
karbonatov. Vzhodno od Strahinja je na terasi tudi | jama | Velika Lebinca. Ker kras v okolici Ljubljane | C |
njenim vrhom se na koncu odpira kratka Babja | jama. | Dobrih 20 m daleč od vhoda se ji je udrl strop | C |
v okolici gradu Krumperk in severneje. Babja | jama | je znana kot zavetišče ledenodobnih lovcev, | C |
8.9.4. Železna | jama | pri Gorjuši južno od Doba.Ob ograji stoji Stane | C |
odpadle s sten. Da je to bila prvotno vodna | jama, | pričajo fasete v vhodnem rovu.Jama je dobila | C |
prvotno vodna jama, pričajo fasete v vhodnem rovu. | Jama | je dobila ime domnevno po železovi rudi - limonitu | C |
neagresivna voda sta prispevala k temu, da je | jama | obvisela okoli 20 m nad Savo. V Mirnski dolini | C |
zasiganem dnu med jezerci. Ajdovska ali Kartuševa | jama | (62, -5) na pritočni strani Kartuševega dola | C |
vhodom dvoranico velikosti 12 X 15 m. Jadovska | jama | (26, -11), imenovana tudi Jermanova ali Jama | C |
jama (26, -11), imenovana tudi Jermanova ali | Jama | pod Viževcem, se odpira v strmem bregu nad obsavsko | C |
potrjuje okoli 200 metrov globoko brezno Osoletova | jama, | ki se odpira na n. v. okoli 620 m ob cesti, | C |
nenavadnim imenom Neskončno brezno. Podpobočna | jama | z veliko odprtino v vasi Kokarji, imenovana | C |
2000 okoli 1.700), saj je to edina zakapana | jama | v okolici in v gosto naseljeni Velenjski kotlini | C |
----------------------- 8.9.5. Rotovnikova | jama, | končna dvoranica. ------------------------- | C |
zložnejšem in nižjem južnem delu je več vrtač in | jama | Sevšekova rupa.Vzhodno od slemena Oljke in vzhodno | C |
ozkem pasu apnenca ob potoku Hotunščici Tajna | jama | (1.300, -30). Njena posebnost so redki aragonitni | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |