nova beseda iz Slovenije
isto upravo tu niso vštete). S tem številom je | jama | dosegla obisk iz leta 1965. Velik delež slave | C |
1965. Velik delež slave, ki jo ima Postojnska | jama, | pripada kapniškemu bogastvu.Vzroki za njegovo | C |
klimatsko različnim tipom. Najhladnejša je Črna | jama, | to je brezno, v katerem padejo temperature v | C |
8.2.7. Pri odkopavanju stene za novi hotel | Jama | so naleteli na mnoge, pretežno s flišno naplavino | C |
uvršča med 67 svetovnih čudes. Postojnska | jama | sodi v vrh reprezentančnih objektov Slovenije | C |
narave z divjino in mogočnostjo, Postojnska | jama | pa predvsem s presenetljivim bogastvom kapniških | C |
prepričujejo, da je svet pravljic še živ. | Jama | ima velik pomen za razvoj speleologije in jamskega | C |
redkeje, ker jo nadomeščajo domače jame. Naša | jama | je zibelka biospeleologije.Od leta 1832, ko | C |
1955). Po številu vrst jamskih živalic je | jama | glede biodiverzivnosti med prvimi na svetu | C |
Sket, 1995). Po dolžini rovov je Postojnska | jama | sicer še vedno prva v Sloveniji (jamski sistem | C |
pomembnimi jamami v jugovzhodni Aziji. Postojnska | jama | je najbolj raziskana v Sloveniji, zato si oglejmo | C |
bistveno napredovalo. Po Gospodariču (1976) je | jama | razvita v gornjekrednih apnencih, nagubanih | C |
Sajevškega polja odpirata kratka prazgodovinska | jama | Županov spodmol in poleg Ogrizkov spodmol, oba | C |
turisti le še zapuščajo. Pri gradnji hotela | Jama | so odkrili vrsto jamskih vhodov nekaj metrov | C |
----------------------- 8.2.10. Postojnska | jama, | potek njenih rovov med udornicami in čas odkritja | C |
Postojnskega polja je najdaljša 13 km dolga | jama | pod jamskim gradom Predjama (13.092, -143), | C |
n. v. 462 m, tj. 49 m niže od ponora Pivke. | Jama | ponora Lokve je dolga 452 m (-38).Ob sledenju | C |
Črnim in Jadranskim morjem, 5 - brezno, 6 - | jama, | 7 - kraški izvir, 8 - periodični izvir (Habič | C |
ozkem pasu ob prelomnici in robnih razpokah. | Jama | se navzgor odpira v udorno vrtačo Velika Paradana | C |
8.3.2. Velika ledena | jama | v Paradani.Ledeni jezik (ocenjen na 3.000 m3 | C |
pričajo o nastanku v zaliti coni (med njimi Volčja | jama | z vhodom na višini 1.055 m (Slabe, 1990), Ledenica | C |
viseče vode, kot je Lijak, je izvir Hubelj ( | jama | Veliki Hubelj, 440, -40) 2 km severno od Ajdovščine | C |
le spodnje stene (Novak, 1966). Brezno Grda | jama | je globoko 192 m.Menda edini trajni led je v | C |
velike jame v obrobnih apnencih (Postojnska | jama, | Predjama), so tudi vodni tokovi s triasnega | C |
kot 1 km dolg suhi rov, nato pa se začne vodna | jama, | kjer se, kar je na Slovenskem redkost, iz potoka | C |
stranski rovi, verjetno zaradi izogibanja udorom. | Jama | je bila v geološki preteklosti že zapolnjena | C |
Shaw, 1979). Po prvi svetovni vojni je bila | jama, | potem ko so uredili lažji dostop od bližnje | C |
visoki vodi onemogoči zalitje dveh sifonov. | Jama, | ki ni elektrificirana, je naravovarstveno zaščitena | C |
privlačnostjo. Med jamarji v svetu slovi Križna | jama | kot ena najlepših v Sloveniji in najbolj hvaležna | C |
prehod v nadaljevanje jame, ki se imenuje Križna | jama | II.Po daljših ožinah so prišli do niže tekoče | C |
Križni jami. 1.414 m dolga in 65 m globoka vodna | jama | je ponekod velika in zakapana, a je za turiste | C |
njem so le ponori, v Jamskem zalivu pa tudi | jama | Karlovica (gl. geološko karto Cerkniškega polja | C |
zagrmi, navaja v nadaljevanju, Skednena in Vranja | jama | silovito izbruhneta vodo in "silno veliko" mladih | C |
mostom in Tkalco jamo, imenovano tudi Zatočna | jama | (220, -1).Ko bo most razpadel, se bo v kanjon | C |
Južni rov se na koncu približa breznu Dvatisoča | jama | (100, -23), ki je pod to zaporedno številko | C |
neenaki višini domala povežeta Karlovica in Zelška | jama. | Legenda: 1 - apnenec, 2 - dolomitna breča, 3 | C |
sto metrov dolg sifon in za njim še 2 km dolga | jama. | Od sifona na njenem koncu je Planinska jama oddaljena | C |
jama. Od sifona na njenem koncu je Planinska | jama | oddaljena še 2 km. Proti koncu jame se hitro | C |
str. 329). Ena od takih jam je tudi Planinska | jama, | ki je glavna pritočna jama Planinskega polja | C |
je tudi Planinska jama, ki je glavna pritočna | jama | Planinskega polja. 6.658 m dolga Planinska jama | C |
Planinskega polja. 6.658 m dolga Planinska | jama | slovi po visokih in širokih vodnih rovih.Mestoma | C |
tolmune, ki bi jih lahko imenovali tudi jezerca. | Jama | daje na mnogih mestih vtis razpadajoče jame | C |
vzpostavljena, bo razširjena Postojnsko-Planinska | jama | bolj prepričljivo vodila na seznamu slovenskih | C |
izgradnji oddaljene avtoceste pa upadel, čeprav je | jama | uradno še vedno turistična.Z njo upravlja jamarsko | C |
odtočni strani je več kot 45 jam. Nobena sicer | jama | ni opremljena za turizem, je pa med njimi več | C |
nad dnom polja ležeča in 209 m dolga Skednena | jama | (-30).Vrtača na njenem južnem vhodu je nastala | C |
pri Škofjem lomu se na pobočju odpira Vranja | jama | (510, -90), ki je skupaj z Ledeno jamo pravi | C |
slepi suh, navzven odprti rov se imenuje Mrzla | jama. | Tako kot v koliševki pri Skedneni jami tudi tu | C |
končni rov zablaten zaradi blatne vode s polja. | Jama | je preščipnjena z ožino pod stropom na vrhu | C |
obrobju Planinskega polja sta Logarček in Najdena | jama. | Logarček (2.654, -83, 498 m n. v.) blizu Laz | C |
vhodu 25 X 30 m in domačini ji pravijo Vražja | jama. | Nekdaj so namreč verjeli, da je bivališče vraga | C |
sloves iz zadnje svetovne vojne ima Krimska | jama | nad Gorenjo Brezovico (32, -10). Na sosednji | C |
apnenec (lapis suillus) ne more kapnike tvoriti". | Jama | je namreč v hamidnih apnencih, ki zasmrdijo | C |
Malo goro nad vasjo Podtabor odpira 49 m dolga | jama | Podtabor (49, -4).V njej je ostanek zidu, po | C |
erodiranih skalnih površinah, saj voda prenaša prod. | Jama | je izvotljena v jurskih apnencih na stiku s | C |
črpalke) odpira 595 m dolga in 38 m globoka Griška | jama | (600, -44).Dostopna je skozi poševno brezno | C |
Stavba je blizu votline z imenom Francetova | jama | (22, -8).Više na pobočju Male gore je brezno | C |
Blizu hriba Ogenca (?) (1.030 m) je istoimenska | jama, | v kateri je dalj časa delovala partizanska bolnišnica | C |
Šalka vas in Željne. Na stiku obeh je Ciganska | jama. | Sredi je v ozadju nizek prehod proti Suhi krajini | C |
naselju Željne, to je južno od središča vasi ( | Jama | pri koritu), kot tudi glavna, Ciganska jama | C |
Jama pri koritu), kot tudi glavna, Ciganska | jama. | V širšem pomenu pa zajemajo vse jame v terasi | C |
ker imata vhod samo skozi udornico. Ciganska | jama | premore okoli 1,8 km dolge rove. Vhod vanjo | C |
Vhod v Ciganske jame. Na levi strani vhoda je | jama | in desno nasip gradiva, ki so ga odkopali arheologi | C |
pliocenske plasti, 3 - aluvialni nanosi Rinže, 4 - | jama | z vodnim tokom, 5 - površinski vodni tok, 6 | C |
Najgloblje brezno je 148 m globoka Prepadna | jama | (Kranjc, 1976a). Najbolj znana ledenica je 105 | C |
Najbolj znana ledenica je 105 m globoka Ledena | jama | na Stojni oz. v Fridrichsteinskem gozdu blizu | C |
-0,5~). Na n. v. okoli 900 m sta na Stojni | Jama | treh bratov (173, -53) in blizu nje Eleonorina | C |
treh bratov (173, -53) in blizu nje Eleonorina | jama | (141, -27), ki sta zakapani, a teže dostopni | C |
pogosto sporna. Od ledenih jam je znana še Ledena | jama | pri Kunču (750 m n. v., -45 m) na severnem pobočju | C |
severnem pobočju Roga, na n. v. 1.252 m ledena | jama | Pekel v dolini Pekel pri Fridrichsteinu (104 | C |
Pekel pri Fridrichsteinu (104, -111) in Ledena | jama | nad Prevaligo (975 m n. v., 38, -24) (Novak | C |
ki je med Somovo goro (816 m) in grobiščem | Jama | pod Macesnovo gorico.Med skalami je na dnu 50 | C |
754 m) je na n. v. 482 m 60 m dolga Brenčeva | jama, | katere rov meri 5 X 7 X 2-5 m.Lubašgrotte je | C |
rovom 7 X 15 m in 5-13 m višine. Črnopotoška | jama | (595 m) je 100 m dolga in 5-7 m široka. 50 m | C |
je 100 m dolga in 5-7 m široka. 50 m dolga | jama | Mali Šorten ima močno razpadel vhod na n. v | C |
in Höllenloch (411 m). Bolj suha in večja je | Jama | v Peklu.Na severni strani je manjša ponornica | C |
okoli 520 m tri jame, med njimi tudi Ledena | jama | pri ograji.Ravnik so z agresivno vodo izoblikovali | C |
Pod Špeharji je le malo nad gladino Kolpe | jama | Kobiljača z ozkimi rovi in izglajenimi stenami | C |
hladnih pleistocenskih razdobjih. Omenjata se le | Jama | treh bratov nad Grgeljem in Jelovička jama nad | C |
le Jama treh bratov nad Grgeljem in Jelovička | jama | nad izviri Kotnice v začetnem delu kanjona pri | C |
in z zametki suhih dolin. Morebiti je bila | jama | Žitna gora kdaj ponor potoka s teh peskov. | C |
dolinasti izboklini Grosupeljskega polja. Županova | jama | (710, -70), prej znana z imenom Taborska jama | C |
jama (710, -70), prej znana z imenom Taborska | jama, | leži že v obrobnem jurskem apnencu.Ker pa je | C |
------------------------------ Županova | jama | je bila prvotno večji vodoravni rov, potem pa | C |
urejanje podzemeljskih jam. Istega leta je bila | jama | elektrificirana in 1936 priključena na javno | C |
Ker sta bila med svetovnima vojnama Postojnska | jama | in Primorje pod Italijo, je bila Županova jama | C |
jama in Primorje pod Italijo, je bila Županova | jama | v jugoslovanski Sloveniji edina turistična jama | C |
jama v jugoslovanski Sloveniji edina turistična | jama | Po drugi svetovni vojni so pred vhodom zgradili | C |
severneje od jame. Malo pod cerkvijo je Mikličeva | jama. | ------------------------------ | C |
-------------------- Ker je bila Županova | jama | elektrificirana kmalu po odkritju, so ostale | C |
Zelenka, 12 - estavela Špeharjevo retje II, 13 - | jama | Pekel, 14 - Špeharjevo retje, 15 - hum Kopanj | C |
izvir Šice, 19 - izvir Tolmun, 20 - Zatočna | jama, | 21 - Lazarjeva jama. ---------------------- | C |
izvir Tolmun, 20 - Zatočna jama, 21 - Lazarjeva | jama. | ------------------------------ | C |
na površju, 10 - prelom. Zatočna in Lazarjeva | jama | sta s predorom pod začetnim pobočjem povezani | C |
in Male Račne, so redkejše. Ni pa regulirana | jama | Pekel na robu polja 300 m od Viršnice.Ob izredni | C |
polja odmakne in pod prevalom je suha Janča | jama. | Da je tu nekdaj ponikala večja voda, sklepamo | C |
podzemeljsko prelivajo v Krko. Najbolj znana | jama | v zgornji Krški dolini je Krška jama (820, | C |
Najbolj znana jama v zgornji Krški dolini je Krška | jama | (820, -44), ki se na pobočju iz jurskega dolomita | C |
dolino in nato spusti proti Lučkemu dolu. Krška | jama, | ki ima v širši okolici velik sloves in je predmet | C |
in še manj je jam. Bolj znana je Šimenkova | jama | pri Mekinjah (423, -84), skozi katero teče voda | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |