jama (301-400)

ledena jama v Paradani, 747 m dolga Nečilčeva	jama	ob reki Vipavi pod vasjo Brje pri naselju Kodrovi	C
pod vasjo Brje pri naselju Kodrovi, Zadlaška	jama	pri Tolminu, Gabrovška jama nad naseljem Dobec	C
Kodrovi, Zadlaška jama pri Tolminu, Gabrovška	jama	nad naseljem Dobec v Menišiji v okolici Cerknice	C
Cerknice, zunaj turistične sezone tudi Snežna	jama	pod planino Arta pod Raduho in Jama pod Babjim	C
tudi Snežna jama pod planino Arta pod Raduho in	Jama	pod Babjim zobom.Takšno je bilo stanje konec	C
turistični obisk povsem zastal. Sicer pa je	jama	geomorfološko zanimiva, ker je izvotljena v	C
naslednja: turistični razcvet je dosegla samo ena	jama	- Postojnska, ki je postala ena najbolj znanih	C
sredstev in znanja. Žal ima le ena turistična	jama	pri vhodu urejen speleološki muzej. To je Železna	C
vhodu urejen speleološki muzej. To je Železna	jama.	Dolgoletne priprave eksponatov za načrtovani	C
turizma. Tudi 34 m dolga in 14 m globoka Lojzova	jama	severozahodno od kraja Sveto na Krasu bi si	C
jamskem turizmu slava, zgovorno priča Modra	jama	- Grotta azzura, pri Neaplju.Nastala je kot	C
povečuje korozijo in mehanično krušenje sten.	Jama	je 70 m dolga skalna votlina, v katero vodi	C
turistov. S 410.000 obiskovalci v tem letu se	jama	uvršča med najbolj obiskane na svetu, tudi med	C
turistično najbolj privlačnimi. To so Postojnska	jama,	Baradla na Madžarskem, Demänovske jaskyně na	C
Spodnjo jamo (2 km), ki imata ločena vhoda,	jama	ima dve nadstropji, odlikujejo številni kapniški	C
kopališče. Najbolj znana in največja madžarska	jama	pa se odpira na planotastem krasu, ki se prek	C
krasoslovju ima podoben pomen kot Postojnska	jama	za Slovenijo.Jama ima velike hodnike, v katerih	C
podoben pomen kot Postojnska jama za Slovenijo.	Jama	ima velike hodnike, v katerih je ostal vodni	C
sredstvi. Med turisti in speleoterapevti je znana	jama	Topolca v osamelcu Bükk.Vodni bazeni s temperaturo	C
Rimljani. Najbolj znana italijanska turistična	jama	je Grotta Castellana.Ime je dobila po naselju	C
Tennengebirge odpira 42 km dolga turistična	jama	Eisriesenwelt.Do nje je iz doline speljana gondolska	C
enkrat več obiska je v tem času imela 25 km dolga	jama	Dachstein-Mammuthöhle, ki se na n. v. 1.322	C
zgornje Mure pretakal odtok iz Centralnih Alp.	Jama	je naravovarstveno zaščitena. Že iz našega pregleda	C
spodnjem, vodnem rovu jame Dimnice (Gams, 1966b).	Jama	Dimnice (6.020, -134 m) se odpira z breznoma	C
breznom Golobnico. Povezuje ju visoka, a ožja	jama.	Nadstropji sta povezani v začetni in največji	C
udornici na površje, prav tako pozimi, ko je	jama	toplejša.Pri mešanju s hladnejšim zrakom na	C
zgornjem, suhem in turističnem nadstropju je	jama	lepo zakapana, zrak ohranja tudi pozimi temperaturo	C
za primerjavo: Vremska dolina 4 km3). Mitjina	jama	v Jezerini je dolga 862 m, sosednja Ponikva	C
jamo, ki ima dva vhoda. Od ponora do konca se	jama	zniža za 86 m. Največja dvorana v njej meri	C
Na bližnjem pobočju Sv. Katarine je Zadurska	jama,	kamor so se med narodnoosvobodilnim bojem 1941	C
odseki. Markovščini je najbližja Skalonova	jama	(231, -131), ki je vodno povezana z Dimnicami	C
Blizu Martinske jame (1.004, -120) je Janičja	jama	(676, -92), pod goro Jančarejska jama, bliže	C
Janičja jama (676, -92), pod goro Jančarejska	jama,	bliže Obrovu Strašna jama (478, -108) in pri	C
goro Jančarejska jama, bliže Obrovu Strašna	jama	(478, -108) in pri Rožicah Jazbina v Rovnjah	C
prvotno špranja, ki so jo umetno razširili.	Jama	je najdaljša na Tržaškem Krasu. V 30. letih	C
avtoceste in pojavil se je nov izraz - brezstropna	jama.	italo-španščini-1422 itzulia-1423	C
V turističnem delu je največja t. i. Šumeča	jama,	v kateri se pretaka glasna Reka, medtem ko v	C
nadstropjih. Vrhnje nadstropje predstavlja Tiha	jama,	ki se izza predora iz Globočaka poglablja enako	C
turisti prečkajo v Šumeči jami, se kanjon zoži.	Jama	se onstran Martelove dvorane končuje z Mrtvim	C
Trajnejšo zračno temperaturo ima le začetna Tiha	jama	(okoli 9~C). V Šumeči jami topla Reka poleti	C
izvrtali predor iz Globočaka. L. 1959 je bila	jama	elektrificirana. Turisti so vstopali v jamo	C
vpis v mednarodni Ramsarski seznam mokrišč.	Jama	je skupaj z okoliškimi udornicami najvidnejši	C
82 m. Do vodne gladine sega še 5 km oddaljena	jama	Dolenca.Črpalke vodovodnega zajetja za kraški	C
skozi jamo Grad Osapski, imenovano tudi Osapska	jama	(160, -54), a le zelo redko.Sicer je v začetnih	C
Sicer je v začetnih jamskih delih voda le ujeta.	Jama	se je odprla s podorom skalovja v steni, po	C
steno ostanki obrambnega zidu nekdanjega gradu.	Jama	se končuje v sifonskem jezeru (Novak, 1964/65	C
Trhlovce. Kilometer zahodno od Divače se Kačna	jama	(12.750, -280) začenja z lijakasto vrtačo, ki	C
Sledovi starih poplav pa so še višji. Kačna	jama	je z 12.750 m skupne dolžine in 281 m globine	C
750 m skupne dolžine in 281 m globine največja	jama	na Krasu.Ko bodo iz nje prodrli do trenutno	C
Škocjanskih jam, bosta obe jami druga najdaljša	jama	na Slovenskem.Ugotovili so še eno posebnost	C
2001, Nagode, 1998). Ime po Divači si Divaška	jama	povsem zasluži: dva njena rova potekata pod	C
Blizu Kačne jame je 140 m globoko brezno Košava	jama,	na dnu vrtače Bukovnik je 90 m globoko brezno	C
stalagmit Harambaša je debel 4,5 m. Ker pa	jama	ni električno razsvetljena in so sigove tvorbe	C
1886 sklenili zakupno pogodbo za deset let.	Jama	je kmalu zaslovela po svojem kapniškem bogastvu	C
steno na boku dna vrtače. Čeprav kratka, ima ta	jama	prav tako velike prostore kot Divaška jama	C
ta jama prav tako velike prostore kot Divaška	jama	(Gospodarič, 1984).Pred udorom jamskega stropa	C
obrobju Taborskega gričevja sta Kačna in Divaška	jama,	na južnem podnožju pa je na ravniku, kjer ni	C
podelitvijo nagrad najboljšim pesnikom zadnjih let je	jama	dobila širši kulturni pomen.Niže od vhoda je	C
1963 in so znane pod skupnim imenom Fabrisova	jama.	Ker je ta na začetku pod stropom z odprtinami	C
Vilenica je verjetno najstarejša turistična	jama	na svetu (Grom, 1964).Krajevni leksikon Slovenije	C
19. stoletja je Vilenico zasenčila Postojnska	jama,	pozneje pa tudi Škocjanske jame.Leta 1963 jo	C
je sušnejši zrak "vlekel" vlago iz ilovice.	Jama	je zračno povezana z Gustinčičevo jamo, ki se	C
m je nekaj izredno velikih kapnikov. Tudi ta	jama	je delo večjega vodnega toka. Konec leta 1999	C
Po odkritelju jo zdaj imenujejo Gustinčičeva	jama	(557, -89). Zaradi izredne zakapanosti bi zasenčila	C
navpično navzgor. Po takih je znana tudi Skilanova	jama.	Velike površine na stropu so posejane z čebulastimi	C
Lipiške jame je ozemlje močno prevotljeno. Ta	jama	je domnevno ostanek daljšega jamskega sistema	C
sistema, katerega del naj bi bile še Križmančičeva	jama	(460, -87), Malanca, Jama v Partu (396, -57	C
bile še Križmančičeva jama (460, -87), Malanca,	Jama	v Partu (396, -57) in Rebčeva jama (Šušteršič	C
Malanca, Jama v Partu (396, -57) in Rebčeva	jama	(Šušteršič, 1969/70).Nedaleč vstran je 120 m	C
Nedaleč vstran je 120 m globoko brezno Golokratna	jama	(-129). 97 m globoka in 585 m dolga Škamperlova	C
129). 97 m globoka in 585 m dolga Škamperlova	jama	sestoji iz 50 m globokega vhodnega brezna in	C
------------------------------ Divaška	jama,	Trhlovca, Vilenica in Lipiška jama ležijo ob	C
Divaška jama, Trhlovca, Vilenica in Lipiška	jama	ležijo ob robu Taborskih brd, ki se širijo med	C
brd vzhodno od Sežane se na n. v. 483 m odpira	jama	Bestažovca (280, -43).Vhodno brezno se konča	C
pobočju brd nakazujejo verjetnost, da se je	jama	prvotno nadaljevala tudi v drugo smer, proti	C
delu sežansko-lipiškega Krasa sta bolj znani še	Jama	na Gropajski gmajni (120, -140) in kilometer	C
gmajni (120, -140) in kilometer dolga Medvedova	jama.	V sežanski občini je bilo l. 1994 od 477 registrirani	C
329 m globoko brezno Labodnica pri Trebčah.	Jama	ima na koncu dvorano, v kateri je reka Reka	C
nemški literaturi je znana pod imenom Lindnerjeva	jama,	po inženirju A. F. Lindnerju, ki je vodil raziskavo	C
384 m, -346 m) je na n. v. 38 m. Skilanova	jama	(-346) z dvema jamskima nadstropjema rovov in	C
je bazoviški del južnega ravnika (Skilanova	jama	se odpira na pobočju pri Bazovici) nižji od	C
31 m. Med kulturnimi spomeniki je tudi Sveta	jama	(231, -44) pri vasi Socerb.Odpira se nedaleč	C
vode Glinščice. Njihovo delo je tudi Ocizeljska	jama,	imenovana tudi Beška (2.780, -150).Na bližnjem	C
robu planote je v gradu Socerb nastalo brezno	Jama	pod Socerbskim gradom (76, -13). ---------	C
Tomassini, 1967). Od turističnih jam najbolj slovi	Jama	v Briščikih, italijansko Borgo Grotta Gigante	C
nastala s širitvijo rovov v dveh nadstropij.	Jama	se odpira v vasi Briščiki na n. v. 260 m in	C
nekdaj Vilenica in nato Škocjanske jame, je danes	Jama	v Briščikih.V letu 1970 jo je obiskalo 42.000	C
bolj znana 1.235 m dolga in 75 m globoka Vodna	jama	v Lozi, v katero pripelje globlje brezno.Ob	C
glavna poštna cesta proti Trstu, so bili Žegnana	jama	(492, -62) in blizu Prestranka Ovčja jama, Konjska	C
Žegnana jama (492, -62) in blizu Prestranka Ovčja	jama,	Konjska jama (137, -36) in Zakajeni spodmol	C
62) in blizu Prestranka Ovčja jama, Konjska	jama	(137, -36) in Zakajeni spodmol veliko bolj obiskani	C
pomembna pojava, Postojnska vrata in Postojnska	jama.	To proglašamo za zibelko biospeleologije in jamskega	C
slovela kot najdaljša evropska (če že ne svetovna)	jama	in je še danes najbolj znana evropska turistična	C
je še danes najbolj znana evropska turistična	jama	z najdaljšo jamsko železnico na svetu. Poleg	C
železnico na svetu. Poleg imena Postojnska	jama	je bilo do nedavna v strokovni literaturi razširjeno	C
Predjamo turistično upravlja zavod Postojnska	jama	v Postojni.Le Planinsko jamo je prepustil v	C
Pivška dvorana), Rov starih podpisov in Črna	jama.	Podpisi obsegajo tudi letnico obiska; najstarejši	C
pozneje električna lokomotiva. Od leta 1884 je	jama	električno razsvetljena, k sreči sedem let prej	C
razsvetljevalo 16.000 sveč in 600 lampijonov (Postojnska	jama,	1998).To je bil začetek stoletnega obdobja,	C
prevladujejo mrtvi kapniki. Po njih je dobila Črna	jama	svoje ime (gl. fotografijo ...).Novejša svetla	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani