nova beseda iz Slovenije
razstavi trojica naših umetnikov: Jakopič, Grohar, | Jama. | Kamorkoli se pogled ozira, vesel in utolažen | B |
nespametna, kakor bi bila beseda: ”O, da bi | Jama | slikal kakor Jakopič -- ali vsaj Jakopič kakor | B |
slikal kakor Jakopič -- ali vsaj Jakopič kakor | Jama! | “In ta beseda bi bila tako nespametna kakor želja | B |
ne vem, ker sem laik. Ali gotovo je zame to: | Jama | je svojo sliko videl in v sebi občutil, Žmitek | B |
Kakor so si v duši sorodni Jakopič, Grohar in | Jama, | vsakega od njih bi spoznal med stoterimi; iz | B |
če bi bili razstavili samo Jakopič, Grohar, | Jama | in Berneker ter Strnen svoj veliki portret dame | B |
išče Jakopič s svojo moško silo, ne vzbudi tudi | Jama, | dasi je njegova tehnika umerjenejša in obzirnejša | B |
tujini mlado slovensko umetnost, se mi je zdel | Jama | najbolj miren in v sebi najbolj dozorel.V nekaterih | B |
svinčenkami, dokler se ne izkoplje primerna | jama. | Že podnevi ali ob mraku gredo naprej patrulje | B |
najljubša žena mu je Rada. Božanstvo podzemlja je | Jama, | ipd. ‒ prim. Brockhaus Enzyklopädie, itm. 1966 | B |
Enzyklopädie, itm. 1966 (Agni), 1970 (Krischna, | Jama) | . Za pravilno ovrednotenje slovenskega jezika | B |
v ”Narodu“ (”Umetn. in kr.“) je pisal slikar | Jama, | popravljal pa mu jih je Govékar (mislim, da | B |
Govékar (mislim, da samó v jezikovnem oziru). | Jama | je zeló izobražen človek, kolikor ga jaz poznam | B |
njegovo pokrajino ”Pod brezami“. Tudi Grohar in | Jama | bi bila na čast vsaki dunajski razstavi; večji | B |
Tekst bo pisal Jakopič. - | Jama | je bil tako neumen, da je postavil svojim stvarem | B |
risbe bi mi bil najljubši Vavpotič - ali pa | Jama, | če je v Ljubljani. Glejte, da bo knjiga fina | B |
hotela, da bi risal on. Jaz mislim, da bi bil | Jama | sposoben za tako reč. Dela imam strašno! | B |
nisem mu videl v secesiji enakega. Grohar in | Jama | sta velika umetnika. Še v svojem življenju nisem | B |
Prodanih je že deset stvari (Grohar 2, Jakopič 4, | Jama | 3, Berneker 1.) Jakopič in Grohar sta rešena | B |
primer povedal, kako me je portretiral Matija | Jama, | ki me je po precejšnjem številu sedenj povabil | B |
Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Postojnska | jama | d. d. turizem, Park Škocjanske jame, Jamarska | C |
4.1. | Jama | in človek v starejši zgodovini 4.2. | C |
4.5. | Jama | kot posebno okolje 4.6. | C |
akademija znanosti in umetnosti, Postojnska | jama | d.d. turizem, Jamarska zveza Slovenije, Jamarsko | C |
bronaste dobe v bližnji Mušji jami (imenovani tudi | Jama | na Prevali II) in skeleti domnevno kultno žrtvovanih | C |
jami Vilenici, ki je najstarejša turistična | jama | na svetu.Kot taka je znana že iz začetka 17 | C |
lehnjakovimi pragovi v vodnih jamah (Planinska, Križna | jama) | .Majhna, a 74 m globoka, je vodna kotanja, iz | C |
dežja, so v naplavino v vrtači pri kampu Pivka | jama | (del Postonjske jame) vlili 30 l vode z barvili | C |
4.1. | Jama | in človek v starejši zgodovini Jame kot bivališč | C |
bili poseljeni še Županov spodmol pri Sajevčah, | Jama | v Lozi pri Orehku, Ovčja jama in Parska golobina | C |
pri Sajevčah, Jama v Lozi pri Orehku, Ovčja | jama | in Parska golobina na zgornji Pivki.Ker se je | C |
----------------------------- 4.1.3. Roška | jama | (špilja) je visoko nad pobočjem Velike doline | C |
naseljem Šebrelje (Turk et al., 1987, 1989). | Jama | je zanimiva iz več razlogov.Je dokaj ravna in | C |
iz stare kamene dobe znana jamska nahajališča | Jama | pod Herkovimi pečmi nad Radljami v Dravski dolini | C |
jame redke, Poljšiška cerkev pri Gorjah, Babja | jama | pri vasi Gorjuša v Domžalskem krasu in Matjaževe | C |
Radečah nad Savo, Marovška zijalka, Lukenjska | jama | in Ciganska jama kot del Željnskih jam pri Kočevju | C |
Marovška zijalka, Lukenjska jama in Ciganska | jama | kot del Željnskih jam pri Kočevju. V sušnejšem | C |
pračlovek k predneandertaloidnim skupinam. | Jama | je v miocenskem peščenjaku v hribu Hušnjakovo | C |
jo arheologi nasuli pri prejšnjih raziskavah. | Jama | je v višini zgornje gozdne meje. ---------- | C |
Vhod ima na nadmorski višini malo pod 1.700 m. | Jama | se v notranjost dviguje, zato je topla.Leta | C |
postojanka pračloveka je bila tudi Mokriška | jama, | ki je 1.500 m visoko nad dolino Kamniške Bistrice | C |
Franciji, poljama (spodmol, kratka vodoravna | jama) | Crô-Magnon, Grotte di Balzi Rossi ali Grimaldijeva | C |
Magnon, Grotte di Balzi Rossi ali Grimaldijeva | jama | itd. Poglejmo le najbolj znamenite v Evraziji | C |
Karmel z okostji 12 neandertalcev slovi tudi | jama | Djebel Kafzan.Seznam paleolitskih najdišč se | C |
Franciji, poljama (spodmol, kratka vodoravna | jama) | Crô-Magnon, Grotte di Balzi Rossi ali Grimaldijeva | C |
Magnon, Grotte di Balzi Rossi ali Grimaldijeva | jama | itd. ------------------------------ | C |
krapinski pračlovek k predneandertaloidnim skupinam. | Jama | je v miocenskem peščenjaku v hribu Hušnjakovo | C |
kosti, ki so pripadale 20 osebkom. To ni prava | jama, | marveč spodmol.Zaradi krušljive kamnine se je | C |
na Gibraltarju, Krimu, v Ukrajini, v Izraelu ( | jama | Tabun in Sukul v gorovju Karmel z okostji 12 | C |
Karmel z okostji 12 neandertalcev), slovi tudi | jama | Djebel Kafzan.Seznam paleolitskih najdišč se | C |
Vhod ima na nadmorski višini malo pod 1700 m. | Jama | se v notranjost dviguje, zato je topla.Leta | C |
postojanka pračloveka je bila tudi Mokriška | jama | 1500 m visoko v Kamniških Alpah.Omenjali so | C |
Štajerskem so znana nahajališča iz stare kamene dobe | Jama | pod Herkovimi pečmi nad Radljami v Dravski dolini | C |
jame redke, Poljšiška cerkev pri Gorjah, Babja | jama | pri vasi Gorjuša v Domžalskem krasu in Matjaževe | C |
Radečah nad Savo, Marovška zijalka, Lukenjska | jama | in Ciganska jama kot del Željnskih jam pri Kočevju | C |
Marovška zijalka, Lukenjska jama in Ciganska | jama | kot del Željnskih jam pri Kočevju. Paleolitske | C |
do holocena. Potem je tu postaja Postojnska | jama, | na obodu kotline pa še Županov spodmol pri Sajevčah | C |
kotline pa še Županov spodmol pri Sajevčah, | Jama | v Lozi pri Orehku, Ovčja jama in Parska golobina | C |
pri Sajevčah, Jama v Lozi pri Orehku, Ovčja | jama | in Parska golobina na zgornji Pivki.Človek je | C |
planotico z naseljem Šebrelje (Turk et al., 1989). | Jama | je zanimiva iz več razlogov.Je dokaj ravna in | C |
1997). Ko arheologi govorijo, da pripada | jama | tej ali oni kulturi, mislijo na kulturni krog | C |
Keltov, in to na prostem. Izjema je Ajdovska | jama | pri Nemški vasi v hribovju zahodno od Krškega | C |
zatekali v jame, najbrž izvira ime Ajdovska | jama | (hiža, luknja).Še pred prvo svetovno vojno so | C |
Speleološko in umetnostnozgodovinsko najbolj znana | jama | poleg Mirandoline je v Franciji Lascaux, ki | C |
lev itd. ohranili v vsej barvitosti. Ko je | jama | postala velika turistična privlačnost in da | C |
na prevalu vhod v 45 m globoko brezno Velika | Jama | na Prevali (200, -60) ali Mušja jama (omenili | C |
Velika Jama na Prevali (200, -60) ali Mušja | jama | (omenili smo jo že v pregledu zgodovine krasoslovja | C |
Brezarjevo, Šemonovo, Dvojno brezno, Zalesnikova | jama | v Trnovskem gozdu, Jama pod Krenom in Jama pod | C |
brezno, Zalesnikova jama v Trnovskem gozdu, | Jama | pod Krenom in Jama pod Macesnovo gorico na Kočevskem | C |
Zalesnikova jama v Trnovskem gozdu, Jama pod Krenom in | Jama | pod Macesnovo gorico na Kočevskem, Krimska jama | C |
Jama pod Macesnovo gorico na Kočevskem, Krimska | jama | itd. (Mihevc, 1995). Povezanost med jamami in | C |
20. stoletja. Na tem otoku je znana Zevsova | jama | na gori Idi. Arheologi so na otoku Pelješac | C |
bivanje puščavnikov. Odtod ime Puščavnikova | jama | pri Šmarju pri Jelšah in Puščavniška zijalka | C |
------------------------- 4.1.6. Landarska | jama | v dolini Nadiže, edina, kjer se je ohranilo | C |
4.1.7. Sveta | jama | ali Socerbska jama (tudi Jama pri gradu Socerb | C |
4.1.7. Sveta jama ali Socerbska | jama | (tudi Jama pri gradu Socerb), kot jo je upodobil | C |
4.1.7. Sveta jama ali Socerbska jama (tudi | Jama | pri gradu Socerb), kot jo je upodobil J.Nagel | C |
kervoželjna ženska Maršota', to je Maršotna | jama" | (Tako je vpisana v jamski kataster (4, -2) | C |
takšno skrivališče kažejo jamska imena Ravbarska | jama | in Ravbarska luknja, na hajduke Hajduški kevderc | C |
Podtabor v Strugah je npr. kratka vodoravna | jama, | v kateri so na dveh mestih še ostanki zidov | C |
zid, ki je razpoznaven le še na dveh mestih. | Jama | je očitno nosila ime Tabor in vas pod njim je | C |
-------------------------- 4.1.8. Podpeška | jama, | protiturški tabor in jama, o kateri je J. V | C |
4.1.8. Podpeška jama, protiturški tabor in | jama, | o kateri je J. V. Valvazor objavil drugi najstarejši | C |
ohranjeni jamski načrt. 4.1.9. Podtaborska | jama | v Strugah. ------------------------------ | C |
30 jam z imenom Ledenica, Ledenik ali Ledena | jama. | Med njimi je ta na Stojni na Kočevskem. | C |
je bilo več ledenic, med njimi Velika ledena | jama | pri Kunču -Malih Lazih (180, -195, na n. v. | C |
v. 750 m) na severnem pobočju Roga, Ledena | jama | v dolini Pekel na n. v. 1.252 m, Ledena jama | C |
jama v dolini Pekel na n. v. 1.252 m, Ledena | jama | na Prevaligu (975 m), jama na dnu vrtače na | C |
1.252 m, Ledena jama na Prevaligu (975 m), | jama | na dnu vrtače na Učarju na n. v. 805 m (Novak | C |
vrtače na Učarju na n. v. 805 m (Novak, 1972), | jama | na Stojni (Bohinec, 1957, Habe, 1971). Udornice | C |
predstavi je Gea rodila Zevsa v jami, ker je | jama | povezana z mitom o plodnosti.Po neki pripovedki | C |
se po dveh očenaših odmev tako ne sliši več. | Jama | je pod mostom globoka okoli deset metrov. Hudič | C |
Prvotno so jo imenovali Magdalena (Magdalenina) | jama. | Pred l. 1818 je bila najbolj obiskovani del Postojnsk | C |
Coprniško jamo na Slivnici, danes imenovano Anžetova | jama | (37, -10), se dobro vidi z vsega gosto naseljenega | C |
Nebenhöhle v prvi tretjini 19. stol. postala dostopna | jama) | prirejali slovesnosti na binkoštni ponedeljek | C |
Prišla je živa iz sosednje jame. - | Jama | je povezana z gradom ali s kako drugo jamo v | C |
T. Gruberju (1781) je najbolj ugajala Črna | jama. | Za B. Hacqueta je bila Vilenica najlepša jama | C |
Za B. Hacqueta je bila Vilenica najlepša | jama | na Krasu, v spremstvu okoliškega kmeta je pretaknil | C |
ni bilo več ovir. Odtlej pa do 20. stol. je | jama | veljala za najdaljšo na svetu, zlasti ker so | C |
Nastanek jam in jamske oblike Kaj pomeni | jama | v krasoslovju?Za človeka prehodno podzemeljsko | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |