iv (101-200)

cesarstvo božje, v svoj dom in k svojemu očetu ...	IV	Dolg je bil dan in dolga je bila noč v	A
preteklost; iz sence porojen, utoni v senco, greh!...	IV	V tistem trenutku, ko je ugledal Jareb črno	A
prepredla s koreninami vse njegovo srce.	IV	Štefka je ogrnila ruto in ga je spremila	A
tudi po dolini so bila vsa okna svetla.	IV	Zagrebli so Grajžarja v neblagoslovljeno	A
očeh je trepetala mehka, modra svetloba.	IV	Malar je sedel v svoji sobi.	A
pozvonil v prvem nadstropju nizke hiše.	IV	Štefan Poljanec je imel prijatelja in ga	A
zapone se je videla pičica svilene srajce.	IV	Milanova duša je bila mirna in lahka, najmanjš	A
stopil iz krčme ter je prepeval po klancu.	IV	Ob ranem nedeljskem jutru se je napravila	A
ji je škropilo do pasu od njegovih nog ...	IV	Gledala mu je v obraz z mirnim in čistim	A
mukoma, sunkoma se je izvil vzdih iz prsi.	IV	Mate in učiteljica sta sedla v mračno razsvetl	A
Še tisti večer se je napotil.	IV	Hanca se je zbudila nenadoma in je poslušala	A
prijetni pesmi ter je šel, kamor je vabila.	IV	Ob topli jeseni, ob prelepem dnevu se je	A
dolgih zmršenih las. . / . / stran 235 . /	IV.	KONRAD	A
Jarebičar v tistem času, ko se je zaljubil.	IV	Sedel je po večerji v krčmi s tovariši	A
mislih, ali je grešnik, ali je svetnik ...	IV	Meščan Marhula pa je obolel.	A
-	IV	Teta Fani se je možila.	A
remislila se je ter je spravila pismo v miznico.	IV	Jošt je stal v svoji delavnici in je slikal	A
cvetele in je šumelo v parku zeleno listje.	IV	Jeseni je dozorelo spoznanje, na zimo se	A
učenosti najgrenkejša učenost je abecednik.	IV	Ne vem, če se otroci po naših krajih še	A
prijetno, če vé, da ga ljubi lepa ženska ...	IV	Marica in Marija sta si pogledali v oči	A
Vse sanje njegove so se izpolnile.	IV	IZGNANCI Mihovi so se preselili	A
Pokrižala se je in je vstala.	IV	Pokrižala se je, zato ker se je pričelo	A
blazino, zaspal je in je kričal v sanjah.	IV	”Najbolje je: skriti se, nikogar in nikamor	A
daleč je seglo okó ... . / . / stran 109 . /	IV	Blokar se je čutil osramočenega.	A
nji in bi se nasmehnil in bi jo pobožal.	IV	Ali on se je sklonil k nji in se je nasmehnil	A
razpravljali za sosedno mizo o visoki politiki.	IV	Oče in Fran sta bdela še pozno v noč.Drugi	A
razločile več ne jasnega neba in ne belih zvezd ...	IV	Srce je zaklenil adjunkt Peter Muha in ni	A
uvaževanja vrednega. . / . / stran 154 . /	IV	In ostudnost življenja je zvezal Kosirnik	A
Zunaj se je mračilo.	IV	Stopil je zjutraj na ulico, kakor da bi	A
se je na desno, na levo, in se je odvalil ...	IV	Zdaj pa pomislite, ljudje, kaj se je zgodilo	A
groze. - - - - -	IV	Tako sta ležala pod kozolcem potepuh	A
prehajale polagoma v težke, neprijetne sanje.	IV	Zgodaj zjutraj je odšel v okolico po opravilih	A
prečula tako noč, kakor sem jo jaz prečul!	IV	Težka omotica je bilo tisto življenje.Nikamor	A
si počitka in odpravil sem se proti domu.	IV	Odtlej sem se plazil po sobah in po vrtu	A
žandarm ga je uklenil. . / . / stran 32 . /	IV	Ko je izpregovoril Luka: ”Jaz sem ga ubil	A
”Oh, ti moje ljubo dete!“	IV	Zunaj je bilo mraz, da je rezalo v obraz	A
sredi zlatega jezera. . / . / stran 188 . /	IV	”Pojdiva, Peter, da poiščeva pogrebcev!“	A
upadle, rdeče obrobljene, ves bled in umazan.	IV	V velikem svojem trpljenju se je oklenil	A
Pojdi z menoj, da ti pokažem svojo nevesto!“	IV	Severinova nevesta je stanovala s svojo	A
domov in njegove oči so bile vse solzne.	IV	Nevesela je bila Slivarjeva zadnja noč	A
Tudi k večerji ga ni bilo.	IV	Ko je zaklenil duri za sabo, je pomislil	A
”Oj Francka ... ti milostna, usmiljena!“	IV	Ko se je zjutraj predramil gospod Maricelj	A
bil s svojim srcem in s svojo žalostjo.	IV	Mana je narahlo potrkala na duri, Hanca je	A
noč nepokojne luči. . / . / stran 235 . /	IV	Ko je Peter ozdravel, je sijalo že zunaj	A
travi prisojniški birič, na drugi osojniški.	IV	Šimen je spal in sanjalo se mu je tole	A
Štampe, in je bilo knjigi ime: »Facetiarum libri	IV	1.« Tedaj se je mladi poglobil v branje in	A
odstavljen duhovnik. . / . / stran 63 . /	IV	V soboto zvečer pred prvo nedeljo v postu je	A
vrata bele naše Ljubljane! . / . / stran 31 . /	IV	Ljubljano je obkoljalo tiste dni visoko in debelo	A
harmonijo, katera je objemala Presečnikovo selišče.	IV.	Drugo jutro me je zbudil rahel klic	A
trpečega svojega srca. . / . / stran 42 . /	IV	»Jošt Tolmajnar, grajski pisar, pišem.Ta tuja	A
kako se mu je vesti. Angleški kralj Jurij	IV.	je imel tedaj velike težave s svojo ženo Karolino	A
se je končal preponosni dvoboj tistega dne.	IV	Po boju v jezdarnici se je zadeva Janeza	A
da sta se namenili na čudni današnji obisk.	IV	Približevala se je jesen.	A
odrešil Selške doline. . / . / stran 44 . /	IV	Še dolgo časa in po hudi vročini sva hodila	A
povedovati poljanski spomin. . / . / stran 35 . /	IV	Stari Čudè je stopil s svojo hčerjo v mežnarijo	A
In teklo je vino. ‒ . / . / stran 117 . /	IV	Žalostni Miha pripoveduje o svojem zakonu takole	A
lahko jih bomo posukali.« . / . / stran 55 . /	IV.	Tisti dan je ljubljanski arhidijakon Herman	A
bratu deželnega kneza, koroškega vojvode Henrika	IV.	Šponhajmskega. Grbec je šel z njimi, da bi jim	A
sporoči plemenitemu koroškemu vojvodi Henriku	IV.	, našemu deželnemu gospodu!« je Celjan še odločneje	A
ki mu je bilo samostance klicati v obednico.	IV.	Sthir leta je glih prezh, kar le	A
žalost sta šli z njim. . / . / stran 33 . /	IV.	Kmalu popoldne je res prišel gospod Ambrož,	A
tudi on se ga je bal. . / . / stran 32 . /	IV.	Deseti brat ni šel daleč po hosti.	A
ostal, gospodar ves zamišljen domov odšel.	IV	PAVLE ŠOLAR V NEMŠKEM GRADCU	A
obljubo je tudi ves čas svojega življenja držal.	IV	JANEZ SVETIN V MESTU	A
po smrti dal boljše, srečnejše življenje.«	IV	FRANCETA SVETINA ODPELJEJO	A
III. 20 BOŽIDAR TIRTELJ 25 I 25 II 31 III 36	IV	43 VI 54 VII 58 VIII 61 DVA BRATA 64 I 64 II	A
VII 58 VIII 61 DVA BRATA 64 I 64 II 70 III 75	IV	79 ČRTA IZ ŽIVLJENJA POLITIČNEGA AGITATORJA	A
ne zdi važno praviti. . / . / stran 43 . /	IV	Bilo je kakih štirinajst dni pozneje po onih	A
več ni vedel, kaj je. . / . / stran 79 . /	IV	Ravno ob tistem času, ko je Abranek sam nad	A
DRVAR IN NJEGOV SIN 17 III. V GRADU 25	IV.	V KOČI PRI KOLPI 34 V.	A
vsak po svojem opravku. . / . / stran 34 . /	IV.	V KOČI PRI KOLPI Poletje je bilo preteklo.	A
maščevanja, Sumerek pak je še dolgo sedel pri luči.	IV	»No, káko srečo ste imeli sinoči?Ali ste jo	A
a že je bilo prepozno. . / . / stran 14 . /	IV	Hlapca sta se čudila, od daleč za njimi opazujoč	A
ga Martin že ni videl. . / . / stran 15 . /	IV.	STRIC Noč se je storila.	A
odgovori mladenič in veselje mu sije z obličja.	IV	Čeden človek je ta Štefan.	A
sveti kraj še kdaj videl. . / . / stran 17 . /	IV	KAKO SE MI JE GODILO NA FRANCOSKEM Kakor truden	A
babiščeta; pa molči!« . / . / stran 28 . /	IV	Prestavimo se s častitim bralcem v majhno in	A
naravnost do konca priti. . / . / stran 14 . /	IV	Sicer je Bitič že dolgo let stanoval v mesarjevi	A
pa zopet sam ‒ a vsi jezni in razdraženi.	IV	Doma pri Molkovih so se pričeli sedaj pravi	A
tujka je bila ‒ Helena. . / . / stran 35 . /	IV	Napotil se je bil proti vasi.Ali kakor hitro	A
nepomembna beseda govornika postavi na laž!	IV	Oče Krača je stal sredi ceste ter se	A
»Stara kakor zemlja!« . / . / stran 30 . /	IV	Alles das Neigen von Herz zu Herzen, ach, wie	A
Nagubanči ponosni izraz in čaka.	IV	Od one strani, koder je dohajal kopitni glas	A
VSEBINA RAZTRESENI LISTI 4 I 4 II 8 III 12	IV	16 V 20 NADEPOLN 24 NA STAREGA LETA DAN 34 BUJANOV	A
POEZIJA 47 PESMI V PROZI 56 I 58 II 59 III 60	IV	61 V 62 »CORPUS JURIS« 63 RAZTRESENI LISTI I	A
Drugi dan pa bodo govorili o ‒ vremenu.	IV	Tvoje lepe oči! Mlad dečak sem še bil, ko sem	A
nov, žaren cvet pognalo. . / . / stran 61 . /	IV	»Napni le žile vse, usoda! Skrij veselje v	A
ko smo pričeli povest. . / . / stran 45 . /	IV	Miklavžu se je z novo ženitvijo silno mudilo	A
Tako kaznujem prelom vsake pogodbe!«	IV	Bil je lep popoldan, ko sta Abadon in Samorad	A
4. X.	IV.	5. 9. I. »Želel je svobodno misliti.«	A
pripovedoval takole: . / . / stran 76 . /	IV	Mlekojedov krst.Pri Rokovi poroki.	A
da ni zdrknil pod pot. . / . / stran 23 . /	IV.	Tisto noč je Lovrač mislil na staro mater Ano	A
posije očetu iz rosnih oči. . / . / stran 34 . /	IV	»Samí, gospod Mirodolski, samí?« »Sam, gospod	A
izpod rok, da ga je bilo gledati veselje.	IV	Pravega vrta ni imel Skalarjev grad	A
Kam ‒ sam ne ve.	IV	PRI STUDENCU Proti večeru, ko je bila že pojenjala	A
sprejme hrumeče mesto. . / . / stran 25 . /	IV	15. julija Kako ti bom pa, dragi moj, kako	A
trpinčil samega preroka ... . / . / stran 33 . /	IV.	Zvezde so še brlele po prostranem nebu, ko	A
srca zahtevala za plačilo, dal bi jo bil rad!	IV	Preskočimo nekaj poglavij, da ne utrudimo	A
Pa tudi delo poslej ni več zastajalo.	IV	Gospod župnik in Johan iz Kastva sta	A
konja ni več slišalo. . / . / stran 38 . /	IV	Počasi je devinski gospodar nadaljeval svojo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani