iran (1.401-1.500)

Teheran, vendar je pojasnila, da ameriški napad na	Iran	ni na »dnevnem redu« in da je na razpolago dovolj	D
nemškim kanclerjem sta se strinjala, da ima	Iran	pravico do razvoja jedrske tehnologije zgolj	D
začeti spoštovati svoje mednarodne obveznosti. »	Iran	ve, kaj mora narediti.Doslej ni pokazal takšnih	D
veleposlaništvu ima Rusija, kakor tudi Kitajska, Pakistan,	Iran	in lepo število drugih držav, med njimi tudi	D
zasedanju agencije 28. februarja povečati pritisk na	Iran	zaradi domnevnih načrtov za izdelavo jedrskega	D
sodijo, da bi jedrsko orožje uporabili, če bi	Iran	ali Sirija napadla evropske tarče.Domnevajo	D
Sirija napadla evropske tarče. Domnevajo, da bo	Iran	kmalu dobil lastno atomsko bombo, preiskave	D
ljudstvo enotno in da vse, ki bi morda napadli	Iran,	čaka »peklenski ogenj«. Hatamijeva izjava je	D
dežele? Če se bo to, bognedaj, zgodilo, se bo	Iran	za agresorja spremenil v peklenski ogenj,« je	D
lahko vprašal Busha: »Kaj bi naredile ZDA, če bi	Iran	in Severna Koreja hkrati preizkušala atomsko	D
brezkompromisno stališče do Teherana s prepričanjem, da je	Iran	trdno odločen ta program pripeljati do konca	D
sedanje republikanske administracije razglasil	Iran	za glavno potencialno krizno žarišče na svetu	D
mnogi sprašujejo, ali ni zdaj morda na vrsti	Iran.	Takšna ugibanja spodbujajo še bojevite izjave	D
nekaterih predstavnikov Busheve administracije, ki	Iran	čedalje pogosteje omenjajo v povezavi z ameriško	D
več sil in priprav kakor v napad na Osirak.	Iran	se je namreč takšni grožnji prilagodil s skrivanjem	D
zaliva. Po morebitni vojaški agresiji bi se	Iran	verjetno najprej oprl na svoje rakete, ki lahko	D
območje jugovzhodne Evrope. Največ škode pa bi	Iran	v primeru napada lahko povzročil s prenosom	D
demonstracije v začetku 1989. razširile v sosednji	Iran,	kjer je Ajatola Homeini vodil islamsko republiko	D
zdaj pa ugibanj, ali ZDA načrtujejo napad na	Iran.	Vohunska letala domnevno vzletajo iz Iraka, ki	D
da Washington »za zdaj« ne načrtuje napada na	Iran.	Podpredsednik Dick Cheney je pred kratkim omenil	D
so v Pentagonu sporočili, da načrt napada na	Iran	prilagajajo novim dejstvom, a zagotovili, da	D
iranski prestolnici predlagal, naj Sirija in	Iran	predstavita »skupno fronto« proti grožnjam.	D
podpredsednik Mohamed Reza Aref (desno). Sirija in	Iran	sta državi, proti katerima je ameriški predsednik	D
Washington Post izjavil, da ni dokazov, da bi imel	Iran	jedrsko orožje.Njegove besede so v nasprotju	D
Silvana Šaloma, ki je v Londonu dejal, da bo	Iran	čez pol leta zmožen izdelati atomsko bombo.	D
zgodba lahko ponovila, če diplomatski pritiski na	Iran	v zvezi z njegovim jedrskim programom ne bodo	D
posebno bojijo ameriškega vojaškega posredovanja. »	Iran	je drugačen od Iraka, zelo drugačen, tam je	D
žarišča sveta in še posebej Severna Koreja ter	Iran.	Raziskovalec na ustanovi, ki jo po politični	D
lahko naredijo? Mnogi so prepričani, da je	Iran	največji zmagovalec iraške vojne.Je tudi veliko	D
ameriškemu ljudstvu, Irak najmanjši problem.	Iran	je že večji, Severna Koreja pa je po mojem še	D
Teheranom, toda po vsakih pogovorih je videti, da	Iran	ne spoštuje dogovorjenega in še naprej išče	D
podpira. Lahko pa domnevamo, da se je tudi	Iran	nekaj naučil iz lekcije v Osiraku in svojih	D
bolj ali manj neprijazna od jedrske velesile	Iran.	Zavedati pa bi se morali tudi, da bi jedrsko	D
vojaških akcij. Na vprašanje, ali bodo ZDA napadle	Iran,	ki mu očitajo skrivne vojaške jedrske programe	D
treba podpreti najmlajšo demokracijo na svetu.	Iran	mora nehati podpirati terorizem in ne sme razvijati	D
ospodarsko podporo in pomagajo zagotoviti varnost.	Iran	je ameriški predsednik včeraj opozoril, da zaradi	D
začasno umakniti s pogajalske mize. Vsekakor pa je	Iran	drugačen od Iraka. ZDA si skupaj z Britanijo	D
kočljivejših vprašanj, kakršni sta Kitajska in	Iran,	bo prijateljskih nasmeškov verjetno konec.	D
posveti drugim »bojiščem«, kakor so Sirija,	Iran	in Severna Koreja. Georgeu Bushu se je račun	D
sredstvih in prednostnih nalogah (prvi test bo	Iran)	, toda odločilni vprašanji sta, ali bo Washington	D
enkrat Irak. Potem pridejo na vrsto Palestina pa	Iran	in Severna Koreja, Kitajska, transatlantske	D
razstavljeni obliki, ki jih TVM v škatlah prodaja v	Iran.	»To predvsem zato, ker so tam zelo visoke carine	D
Schröderjem in predsednikom Bushem so zgodovina -	Iran	se mora odpovedati jedrskemu orožju Berlin	D
na mizi, toda diplomacija se je šele začela.	Iran	ni Irak,« je ameriški predsednik George Bush	D
pojasnil, da imata Amerika in Evropa skupni cilj: »	Iran	se mora odpovedati jedrskemu orožju.« Na vprašanj	D
najgloblji problem, ki visi med Bushem in Evropo, je	Iran.	»Gre za več kot nianse,« pitijsko izjavljajo	D
Predsednika ZDA in Rusije sta se strinjala, da	Iran	in Severna Koreja ne smeta imeti jedrskega orožja	D
tistimi v Rusiji. Bush je pri tem ponovil, da ne	Iran	ne Severna Koreja ne smeta imeti jedrskega orožja	D
deklarativna, vendar ni dejanska. Ko gre za	Iran,	Irak, prodajo orožja Kitajski, za odnose Združenih	D
službencih, predvsem o njihovih plačah in dodatkih.	Iran	bo Rusiji vračal jedrsko gorivo Teheran -	D
vračal jedrsko gorivo Teheran - Rusija in	Iran	sta v nedeljo podpisala sporazum o vračanju	D
za EU. Nekaj trgovskega blaga lahko navrže še	Iran	- več nafte za manj ameriškega pritiska v zvezi	D
semnajstimi leti in o tem niso obvestili agencije.	Iran	je eden izmed podpisnikov mednarodne pogodbe	D
Lavrov na pogovorih z evropsko trojko Bruselj -	Iran	mora spoštovati določila sporazuma o neširjenju	D
Sporazum o dobavah goriva za reaktor v Bušerju	Iran	je bil nekakšna rdeča nit vseh Bushevih pogovorov	D
na prejšnji teden končani evropski turneji. »	Iran	in Severna Koreja ne smeta imeti jedrskega orožja	D
tretji krog pogajanj med Iranom in EU, odkar je	Iran	novembra lani ustavil program bogatenja urana	D
zdajšnja pogajanja težko premaknila z mrtve točke.	Iran	namreč odločno vztraja, da se o pravici do jedrske	D
mož Rosatoma, ki je trdno prepričan, da ima	Iran	z jedrsko energijo izključno miroljubne namene	D
nadzorovala Mednarodna agencija za jedrsko energijo.	Iran	ne sme imeti jedrskega orožja, toda Unija državi	D
analitik Pavel Felgenhauer, ki opozarja, da bi	Iran	za te namene lahko uporabil že kar jedrsko gorivo	D
zunanji minister Kamal Harazi je izjavil, da bo	Iran	v prihodnosti potreboval najmanj 20 jedrskih	D
tisoč megavatov. Hkrati je napovedal, da si bo	Iran	prizadeval zagotoviti jedrsko gorivo z lastno	D
Harazi je EU pozval, naj pomaga, da bosta	Iran	in Mednarodna agencija za jedrsko energijo dosegla	D
odstotkov vseh beguncev na svetu, na drugem pa	Iran.	Pogajanja v javnem sektorju	D
Goldschmidt, pristojen za varnost, je povedal, da	Iran	agenciji ne bo več dovolil preiskav v vojaškem	D
nič sumljivega. Goldschmidt je še dodal, da	Iran	še naprej gradi reaktor v Araku, v katerem bi	D
Evropska trojka (Francija, Nemčija, Britanija) je	Iran	obtožila številnih kršitev dogovora o začasni	D
tudi za izdelavo atomske bombe. ZDA obtožujejo	Iran,	da na skrivaj izdeluje jedrsko orožje, Teheran	D
Jackie Sanders je na Dunaju izjavila, da je	Iran	pri poskusu pridobitve jedrskega orožja očitno	D
tonil v kaos in državljansko vojno, morda bo	Iran	pokazal figo vsemu svetu in nadaljeval izdelavo	D
Artex (21) ter lendavski občini (26). I. G.	Iran	premalo izkoriščen gospodarski partner Ljubljana	D
tranzitno lego in velike zaloge naravnih virov.	Iran	po zalogah zemeljskega plina dosega drugo mesto	D
menjava zelo neenakomerna - Slovenija namreč v	Iran	izvozi kar za 64,3 milijona dolarjev, medtem	D
da se iranski izvoz v Slovenijo poveča. V	Iran	slovenska podjetja izvozijo največ pip, ventilov	D
še naprej izolirana, je dejal Bush. Sirijo in	Iran	je pozval, naj takoj nehata podpirati teroriste	D
Burning Out (Bolgarija), From the Land of Silence (	Iran)	, Hotel (Avstrija, Nemčija), Love in Thoughts	D
STA, AP	Iran	se zanima za bosanske rafinerije Sarajevo	D
predvsem gospodarskih odnosov med državama.	Iran	in BiH sta v zadnjih dneh sklenili vrsto dvostranskih	D
vtomobilsko industrijo. Hatami je še namignil, da bi	Iran	rad v BiH gradil hidroelektrarno, vendar ni	D
Evropi vendarle poiskali skupni jezik. Da bi	Iran	prepričali o svojih resnih namenih, so združili	D
zdaj orišejo morebitne sankcije v primeru, če	Iran	ne bo ubogal in izpolnil mednarodnih zahtev	D
IAEA) vsak teden odkriva dokumente, ki jih je	Iran	v minulih desetletjih skrival pred mednarodnim	D
Srednjega vzhoda? Ali lahko izključite napad na	Iran?	Ne.	D
ali jo celo uporabil. Ali ni nenavadno, da je	Iran	trn v peti, čeprav bi bil, denimo, Pakistan	D
Skrivni načrt Bo Izrael napadel	Iran?	Izraelska vlada je menda pripravila načrt	D
večkrat izmenjali podatke -, prepričani, da	Iran	načrtuje proizvodnjo jedrskega orožja.Po izraelskih	D
kritične točke«. Izraelci tudi pravijo, da	Iran	že ima raketni sistem za izstreljevanje jedrskih	D
Dick Cheney zelo naravnost povedal, da bo moral	Iran	računati z »ostrejšim prijemom«, če ne bo sprejel	D
k hitrejšemu gospodarskemu razvoju. B. J.	Iran	ponuja svoj jedrski program Washington, Caracas	D
svoj jedrski program Washington, Caracas -	Iran	ne želi proizvajati jedrskega orožja, je v soboto	D
Tej rešitvi sta sprva nasprotovala predvsem	Iran	in Kuvajt, ki sta opozarjala, da Opec (brez	D
zahtevala tesno sodelovanje pri preprečevanju, da bi	Iran	zrasel v jedrsko silo.Od New Delhija bo najbrž	D
Zakaj pa mislite, da se Amerika vtika v Irak,	Iran	in podobne države?Zaradi nafte!	D
zanikal. Baradei: Severna Koreja nevarnejša kakor	Iran	London -	D
je Severna Koreja večja jedrska grožnja kakor	Iran.	Kakor je povedal v pogovoru z ameriško televizijsko	D
država »neposredna grožnja«. Poudaril je še, da	Iran	izpolnjuje svoje obveznosti, čeprav z manjšimi	D
z manjšimi kršitvami. ZDA se bojijo, da bi	Iran	lahko pridobival plutonij, ki ga je mogoče uporabiti	D
nenadzorovanih dobav reaktorjev državam, kakršna je	Iran,	pa se marsikdo sprašuje, ali ni vsa ta strategija	D
Iranu pripravljeni na vse Teheran, Pariz -	Iran	si ne želi vojne zaradi svojega jedrskega programa	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani