ime (901-1.000)

poznal, ki so živeli takrat in ki je zdaj njih	ime	zapisano v zgodovini; bil sem med njimi, živel	A
stopil v izbo Štefanov tovariš, ki mu je bilo	ime	Peter. Gospodinja, suha, zgrbljena, dolgočasna	A
glasu (tudi občinstvo je ihtelo), da ostane	ime	gospoda Valentina neizbrisno na veke v srcu	A
skoro dotaknil njegovega lica. ”Kako ji je	ime?	“ ”Matilda ji je ime -- za zdaj; ime pa ji	A
”Kako ji je ime?“ ”Matilda ji je	ime	-- za zdaj; ime pa ji je bilo tudi že drugače	A
ji je ime?“ ”Matilda ji je ime -- za zdaj;	ime	pa ji je bilo tudi že drugače, vse polno imen	A
drugače, vse polno imen je že imela; zdaj ji je	ime	Matilda.“ ”Ali govoriš ti, ali govorim jaz	A
”Obadva govoriva.“ ”Matilda ji je	ime.	Bel obraz, bele roke, globoke oči; nedosežna	A
malovredna lupina; še lupina je bila komaj, samo	ime	je bilo.Štefan Poljanec je umrl na način, kakor	A
je očistil; lupina je izginila, izginilo je	ime,	fantom pa je ostal ... Dolgo je še ležal Peter	A
sentimentalno; ampak povej mi, kdo je in kako ji je	ime!	“ Privila se je bliže k njemu, tako da je	A
Kakšne so njene ustnice? Kakšno je njeno	ime,	ki ga je izgovarjal, kadar mu je bilo težko	A
po tlaku, poizkusil je časih, da bi razločil	ime	ulice v dremotnem svitu oddaljene svetilke.	A
komu? Izbral sem si najlepše, najbolj zvonko	ime,	to ime sem opeval. To ime sem ljubil, ga šepetal	A
Izbral sem si najlepše, najbolj zvonko ime, to	ime	sem opeval. To ime sem ljubil, ga šepetal vzdihovaje	A
najbolj zvonko ime, to ime sem opeval. To	ime	sem ljubil, ga šepetal vzdihovaje in pobožno	A
270 . / Hčerki, tej lepi, cukreni, je bilo	ime	Francka. Nekoč sem prišel sam v krčmo, truden	A
posoda tvoje duše je bila vsak hip druga - obraz,	ime,	suknja, vsakdanje opravilo; bil si imenitnik	A
kakor se mati smehljá otroku, ki je ozdravel.	Ime	ji je bilo: Življenje, Mladost, Ljubezen. -	A
kako smo živeli. Kaj bi izpraševali za njegovo	ime,	za stan in za letnico?Naš je bil, naše življenje	A
nadložno predmestno poželenje ogrinja to sveto	ime!	Zakaj hrepenenje je tista čudežna barka, v kateri	A
tiste sorte, ki je odveč na svetu. Zato mu je	ime	Konrad.Od moje prve žene je -- tudi ona je bila	A
rdeča ustna in oči črne in žive kakor satan.	Ime	ji je Nineta.	A
ženska, ki so jo vsi poznali. Melitta ji je bilo	ime.	Kdo da je bila Melitta, odkod in kaj,	A
oči. ”Gospod Jarebičar, slišala sem že vaše	ime;	rekli so, da ste mojster mojstrov.Jaz pa sem	A
motite v moji osebi, čeravno ste imenovali moje	ime,	zato Vas prosim, da izginete.“ Vkljub tem	A
odporu stopinjo nižje. ”Gospod ... kako Vam je	ime,	tega ne vem, --“	A
so ji rekli, pa mislim, da ji je bilo drugače	ime)	in ko sem jo pogledal, se mi je zdela še lepša	A
Nežo!“ Najbolj čudno se ji je zdelo, da mu je	ime	Artur.Kadar ga je pogledala postrani, ji je	A
nesrečni Evfrozini, ali kakor ji je že bilo	ime,	in da se je potem, ko jo je bilospodobno oblečeno	A
morda nekoč od kakšnega plota odškrnjena. Le	ime	sem še razločil, vse drugo je bilo od dežja	A
”Na Bledu sem bil!“ ”Kako ji je bilo	ime,	tisti nedolžni devici, tisti brezmadežni madoni	A
Fanny ... usmiljena bodi!“ ”Kako ji je bilo	ime,	tisti posodi duhovni?Dokler ne poveš, ne odprem	A
Odpri, Fanny!“ ”Prej povej, kako ji je bilo	ime!	Saj sem le tako vprašala, kar brez misli; ali	A
povedati, bi rada vedela!“ ”Mira ji je bilo	ime!	“ ”Glej; kako si jo brž zatajil!	A
čisto bela ... bolj zamolkla, slonokoščena. In	ime	je bilo bolj vsakdanje: Mici ... kakor dekla ali	A
kakor dekla ali natakarica. Mira je vse lepše	ime,	primerno za ideal ...“ Smejala se je in je	A
ima, kakšne oči in kakšne lase? In kako ji je	ime?	Izberi si lepo ime, ne spet kako Francko, Ano	A
In kako ji je ime? Izberi si lepo	ime,	ne spet kako Francko, Ano ali Mici ... zadnjič	A
si se bil že malo poboljšal; Mira je gosposko	ime,	čeprav ne vem, katero svetnico pomeni ...“	A
”Zame ga je bilo potreba. In za tvoje	ime.	Kolikor večje je tvoje razkošje, toliko večja	A
rjave oči so mu gledale v obraz. ”Kako ti je	ime?	“ ”Tinka mi je ime; zajtrk sem nesla očetu	A
”Kako ti je ime?“ ”Tinka mi je	ime;	zajtrk sem nesla očetu.“ Gospod Edvard je	A
Nenadoma se je zasmejala. ”Kako čudno je vaše	ime!	Kačur in še Martin zraven!	A
nazadnje samo zato ni marala, ker je imel čudno	ime.	Zelo nespodobno ime je imel!“	A
marala, ker je imel čudno ime. Zelo nespodobno	ime	je imel!“ Zasmejala se je naglas in je pogledala	A
stisnil. ”Saj vas še prašal nisem, kako vam je	ime!	Prijatelja bova, zato vas bom klical zmerom po	A
bom klical zmerom po imenu!“ ”Tončka mi je	ime!	- Jaz bi rada, da bi bila prijatelja!“	A
- Čakaj! Zdaj vem, da ti je	ime	Tončka, da si lepa in da te imam rad.Pa mi še	A
”Pa pokrijte se!“ ”Gospod župan... moje	ime	je Martin Kačur, učitelj... šele včeraj sem prišel	A
oče je imel troje sinov. Prvemu je bilo Marko	ime,	drugemu Luka, najmlajšemu pa Dioniz.Ko so dorasli	A
rodila dota devetkraten sad. Češčeno je moje	ime,	brez števila je mojih vdanih sužnjev, ki radovoljno	A
se jim boš, Luka, ko bodo preklinjali tvoje	ime!	... Kje pa je tvoje kraljestvo, o Dioniz, najmlajši	A
... Taka je bila Monna Lisa. To se pravi,	ime	ji je bilo Lida.En sam glasnik je kazal na razliko	A
izginilo, utopilo se; ostalo mi je komaj še	ime.	Saj si rekel sam, da je moj obraz mrtvaški in	A
poznal, je pljunil, predno je izgovoril njegovo	ime.	Nato pa se je nesrečnež tako privadil kamenju	A
imé bi si bil iznašel. Jožef Mrovec - kakšno	ime	je to? Nihče še ni nosil takega imena in če	A
preveč smešno in popolnoma neverjetno je to	ime!	“ To razlaganje me je nekoliko užalilo; nisem	A
užalilo; nisem bil Bog vedi kako ponosen na svoje	ime,	ampak navajen sem bil nanj, ker sem ga nosil	A
že od rojstva. ”Če gospodu ni pogodi moje	ime,	“ sem odgovoril! ponižno, ”si ga zamenjam ob	A
časih se je klatil velik razbojnik po deželi in	ime	mu je bilo Krištof Kobar.Od začetka je ropal	A
naravnost in brez obotavljanja: ”Krištof Kobar mi je	ime	in razbojnik sem!“ Zahteval sem papirja in tinte	A
bil takorekoč prisiljen in ponevedoma ukradel	ime	in čast, se je nenadoma oglasil.Na zelo čuden	A
najboljši slovenski leposlovni list, ki mu je	ime	”Gospodična Cizara“; škoda le, da ne smem povedati	A
ki je pravo merilo za človeka in umetnika;	ime	ji je odkritosrčnost.Brezobzirno pravičen je	A
da se bom moral paziti zaradi prihodnosti.	Ime	pa ji je bilo Marija. Dolgo se je pripravljala	A
smrt obsojena. Morda si je samo mislila moje	ime	in prišlo je samo slučajno na jezik, samo slučajno	A
smrt Venceslavovo (tako je bilo mojemu ženinu	ime)	, razodel mu je baron svojo željo, da bi me rad	A
se je zasmejal. Povedala mu je, kako ji je	ime,	in da stanuje v zakleti hiši.Sklonil se je nekoliko	A
se je skrivalo ob njegovi rami. ”Kako ji je	ime?	“ ga je vprašala Francka, on pa se je začudil	A
zasmejal. ”Fanny - ti me vprašaš, kako ti je	ime?	Fanny, ti moja lepa, dobra Fanny - zakaj me še	A
nejasnega šuma krojačev glas in slišal je svoje	ime.	Čevljar se je ozrl nanj in se je nasmehnil	A
je zasmejal in jo je pobožal. ”Kako ti je	ime?	“ ”Francka.“	A
Francka.“ ”Seveda, kako bi ti bilo drugače	ime.	Zakaj te ni bilo tako dolgo sem, Fanny?	A
‚Lojze Mihov!‘ - Hvala Bogu,	ime	mi je še ostalo! Imena človek nikoli ne izgubi	A
nikoli ne izgubi - bodi si še tako siromašen,	ime	ima vendarle.Tako je na svetu vse pravično in	A
vaš blagor? Ali vam je pri srcu vaše dobro	ime?	!- Kakor sem rekel, zapovedovati vam nimam, a	A
Včasi niso imele služnice takih rok. Kako ti je	ime?	“ ”Metka ji je ime!“	A
Kako ti je ime?“ ”Metka ji je	ime!	“ ”Kaj ne zna govoriti?	A
Še pozdravila ni! Kako ti je	ime,	izpregovori!“ Metka je gledala po sobi, občudova	A
razmišljeno. -- ”Zakaj bi ji pravila še enkrat svoje	ime?	Saj tako ne ostanem pri njej, tuja ženska mi	A
nasmehnil, ni se zmenil za ljudi. ”Kako ti je	ime?	“ ”Metka!“	A
plenu hrepeneči. Zaklicala je nerazumljivo	ime,	glas je bil podoben kriku ptice visoko v zraku	A
pozdravljale pomlad in so se ji rogale. ”Kakšno	ime	-- Felicitas!Kakor Flora, Amanda in Korinta	A
pomislite, jo je bil krstil za Felicito, dasi to	ime	nikomur ni pogodi, že zato ne, ker ni slovensko	A
polna . / . / stran 71 . / lepota, ki si lasti	ime	lepote po krivici in po nepotrebnem; vse tisto	A
velerodni gospod, da se vam predstavim: moje	ime	je Job Mrmolja.Rad bi govoril z vami par besed	A
zato ga nisem marala, ker mu je bilo Matija	ime	... tisti stari, plešasti, kozjebradi Matija,	A
tako kakor vi; to je naravno. A kako mu je	ime?	“ ”Karol mu je ime ...“	A
A kako mu je ime?“ ”Karol mu je	ime	...“ ”Poslušajte torej, gospod moj!	A
znano moderno revijo. Ugledal sem na prvi strani	ime	Maeterlinckovo. Niti besede nisem prebral, toda	A
voz. Nenadno je nekdo v bližini zaklical neko	ime.	Ta kričeči, surovi glas me je ranil, kakor da	A
pisal. Ko je bil tako postrgal z zida svoje	ime,	se nameri vesel in vdan po svojih pravih potih	A
roka se mu je tresla. ”Morda mu je bilo tako	ime,	“ je omenil učitelj.Župan pa je stresel nevoljno	A
”Polikarp? Tako ni	ime	nobenemu človeku na svetu!...	A
ga bo držal in bo jutri že pozabil na krst in	ime,	ali pa morda pijani Jaka in siromače bo že ob	A
Osorno ga je pogledal kaplan in ga je vprašal za	ime.	Neznanec se je sklonil in je odgovoril tako	A
obrvi in je zmajal z ramami. ”Nekrščansko	ime,	komaj psu bi dal tako ime ... zaznamenovan je	A
ramami. ”Nekrščansko ime, komaj psu bi dal tako	ime	... zaznamenovan je človek za zmerom, kakor da	A
Ti človek s ceste! Sam ima tako	ime,	da bi ga še očitnemu grešniku ne privoščil,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani