grdina (101-200)

ustvarjalnosti ni izključno Ljubljana. Dr. Igor	Grdina	v prispevku - Bo kdaj anahronizem biti, kar	D
skupnem nevtralnem jeziku človeštva«. S. Pe. Igor	Grdina:	Poti v zgodovino Založba ZRC SAZU; Ljubljana	D
ekstaze. Z gostom se bo pogovarjal prof. dr. Igor	Grdina.	Prireditev bo drevi ob 19. uri v Klubu Nove revije	D
Iz tiskarne Igor	Grdina:	Slovenci med tradicijo in perspektivo.Politični	D
zbirka Claritas; Ljubljana 2003; 4990 sit Igor	Grdina,	sicer predavatelj starejše in novejše slovenske	D
da je anatomija preteklosti, kot temu pravi	Grdina,	zmeraj ključ do diagnoze sedanjosti.Preteklost	D
obdobje slovenskega političnega življenja.	Grdina	prepušča besedo tako protagonistom, opazovalcem	D
ustanovitve jugoslovanske države. Pri tem se	Grdina	opira tudi na doslej spregledan oziroma po njegovem	D
je dal natisniti v Poezijah (prim. dr. Igor	Grdina	v »Kroniki 19. stoletja«, LJ, NR, 2001, str	D
Nataša Hrastnik Branje po izbiri - Igor	Grdina:	Slovenci med tradicijo in perspektivo De te	D
v prid, imajo pa, kot pojasnjuje/upravičuje	Grdina,	vlogo »vzporednega glasu k osrednjemu delu teksta	D
poskrbelo že kar zgodovinsko dogajanje samo, ki mu	Grdina	na zadnjih straneh knjige posoja svoj glas:	D
avtor ponovno pokazal nemajhno veščino. Igor	Grdina:	Slovenci med tradicijo in perspektivo.Politični	D
kot 250 filmov) je bil Elmer Bernstein. Igor	Grdina	je govoril o odnosih med modernizmom in avantgardizmom	D
izboljšano je poglavje Oris raziskav (avtor Igor	Grdina)	, prav tako poglavji Bibliografija in Slovar	D
rokopisnega oddelka Nuka Mihael Glavan. Dr. Igor	Grdina	je bil sicer fizično odsoten, vendar je bil	D
strokovni vodja projekta Mihael Glavan in Igor	Grdina	opravila še osem polurnih specialnih ekspertnih	D
uradni del je s sijajnim nastopom sklenil Igor	Grdina	s samostojno analizo Kocbekovega odnosa do personalizma	D
Miran Božovič, dr. Dušan Gabrovšek, dr. Igor	Grdina,	dr. Dean Komel, dr. Boža Krakar Vogel, dr.Avgust	D
Prešernove družbe pripravila Franc Zadravec in Igor	Grdina	v tradicionalni seriji »sto slovenskih ...«	D
Šubica. Celotno poglavje je s teksti določil Igor	Grdina.	Drugo poglavje prinaša pregled pesnikov simbolizm	D
je pesnike (skupaj jih je 42) predstavil Igor	Grdina,	Zadravec pa le Bora, Faturja, Balantiča, Messnerja	D
slovenskega kulturnega prostora, v katerega	Grdina	očitno ni želel zagristi, saj se mu je zdel	D
zagristi, saj se mu je zdel estetsko vprašljiv).	Grdina	je torej odločil, kdo sodi v vrh slovenskega	D
pa insinuira laži. Npr. dr. Zadravec in dr.	Grdina	zavestno trdita, da je na Slovenskem samo osem	D
inštituta za novejšo zgodovino, Stane Granda in Igor	Grdina	iz znanstvenoraziskovalnega centra SAZU ter	D
situacijo sta posvetila dr. Janko Prunk in dr. Igor	Grdina.	Prvi je sledil liniji slovenskega klerikalizma	D
nedialoški«, odgovarjal, da zaradi naše majhnosti.	Grdina	je izpostavljal specifično kulturne aspekte	D
zlasti kulturno inteligenco, je pokazal Igor	Grdina,	ki je analiziral zadnja leta kraljevine SHS	D
spremne besede sta dva, Miran Košuta in Igor	Grdina.	Prvi je imel včeraj vlogo promotorja.	D
razmišljal o poteh slovenskih glasbenih umetnin, Igor	Grdina	o slovenski glasbi in slovenski kulturi, Franc	D
ni pa mogla več postati novica,« pravi Igor	Grdina	o »dosežkih« velike operne krize v prejšnjem	D
ni sporno. In z jezikom, piše zgodovinar Igor	Grdina,	je v slovenskem nacionalnem imaginariju kar	D
njegove tradicije ne mogli pokazati, ugotavlja	Grdina.	Veliki gosposvetski zvon	D
in deloma tudi vojvodskega prestola, povzema	Grdina,	kljub prelomom tako zaradi druge svetovne vojne	D
kustosi, kot so Ivo Svetina, Janko Kos, Igor	Grdina,	Jernej Novak, Luka Vidmar, Tone Smolej, Peter	D
kustosi, kot so Ivo Svetina, Janko Kos, Igor	Grdina,	Jernej Novak, Luka Vidmar, Tone Smolej, Peter	D
besedilo, ki ga je pred svojim prebral Igor	Grdina,	Dean Komel, Milček Komelj, Jani Virk, Marjan	D
samoumevnostjo kulturnega in umetniškega »karkolizma« (	Grdina)	.O intelektualnem manku, ki da je posledica	D
Faganel, Niko Grafenauer, Stane Granda, Igor	Grdina,	Jože Hribernik, Pavle Jakop, Japec Jakopin,	D
uredništvu Mije Longyke, predstavil jo je Igor	Grdina.	Njena odlika je med drugimi ta, da »jo je mogoče	D
znanosti in umetnosti dr. Boštjan Žekš, dr. Igor	Grdina	pa bo predstavil Kuretova knjižna dela. P	D
na nekatere naše visokošolske programe. Igor	Grdina	je postregel s podatkom, da zahteva Agencija	D
jezik) na ministrstvu za kulturo, in dr. Igor	Grdina,	ki lahko h kateri koli humanistični problematiki	D
njenega državnega statusa, smo šibkega srca.	Grdina	je v zvezi s tem spregovoril o »bolezni kože	D
kajti ne gre samo za finance, je dejal Igor	Grdina)	, zlasti njen vpliv na nacionalno identiteto	D
spregovoril Marko Jesenšek z mariborske univerze,	Grdina	pa je zahteve Agencije RS za raziskovalno dejavnost	D
same ljubljanske postavitve. Kakor piše Igor	Grdina	v opernem listu, je bil skladatelj Jules Massenet	D
Cetinski, Peter Tomaž Dobrila, Mitja Čander, Igor	Grdina,	Drago Jančar, Dean Komel, Marko Mihevc, Jure	D
6,92, 3. Nežmah (Vel) 6,98; 60 m ovire: 1.	Grdina	(Ptu) 8,48: višina: 1. Grdina (Ptu) 190; daljina	D
60 m ovire: 1. Grdina (Ptu) 8,48: višina: 1.	Grdina	(Ptu) 190; daljina: 1. Deržanič (Fit) 709; članice	D
Cetinski, Peter Tomaž Dobrila, Mitja Čander, Igor	Grdina,	Drago Jančar, Dean Komel, Marko Mihevc, Jure	D
ntermedijske ("medpredstavnostne") umetnosti. Igor	Grdina:	Nacionalni kulturni program naj bo ambiciozen	D
bojijo (večinoma brez pravega vzroka) Ddr. Igor	Grdina,	znanstveni svetnik na Inštitutu za kulturno	D
zares, pravi v uvodniku zadnjega Ampaka Igor	Grdina.	Kdo, če ne javna televizija, bi morala imeti	D
zares, pravi v uvodniku zadnjega Ampaka Igor	Grdina.	Kdo, če ne javna televizija, bi morala imeti	D
moderiral ga je Aleksander Zorn) je odprl ddr. Igor	Grdina	(Politika kot kultura - kultura kot politika	D
nosilci kasneje v politiki artikuliranih idej.	Grdina	je ob koncu tudi polemiziral s »tezo«, da se	D
Samo Hubad, Tone Pavček, Primož Kuret, Igor	Grdina,	Jurij Kozina, Tita Kovač Artemis, Lojze Lebič	D
dve. Že v napovedi je zbudil pozornost Igor	Grdina	s prispevkom Prezrto poglavje v biografiji Prežihovega	D
izdal poseben zbornik. Knjigo sta uredila Igor	Grdina	in Oto Luthar, prispevke pa sta poleg njiju	D
prispeval k slovenski literarni vedi,« je še dodal	Grdina.	Omenil je tudi Bernikove zasluge za povezavo	D
Kozine v Novem mestu Zdravko Hribar in dr. Igor	Grdina,	ki bo pogovor tudi vodil.Srečanje in pogovor	D
Upravna enota Novo mesto), Evald Flisar, dr. Igor	Grdina,	Zofija Mazej Kukovič (Esotech Velenje), Mira	D
nekatera druga dela. Pogovor je povezoval dr. Igor	Grdina.	Skladatelja Lojze Lebič in Darijan Božič sta	D
zgodovinarja in pisatelja (prvi je bil ddr. Igor	Grdina,	drugi sem bil jaz), mi še zdaj ni popolnoma	D
Cetinski, Peter Tomaž Dobrila, Mitja Čander, Igor	Grdina,	Drago Jančar, Dean Komel, Marko Mihevc, Jure	D
Cetinski, Peter Tomaž Dobrila, Mitja Čander, Igor	Grdina,	Drago Jančar, Dean Komel, Marko Mihevc, Jure	D
starejše književnosti (mentor prof. ddr. Igor	Grdina,	somentor prof. dr.Stane Granda).	D
ki potekajo s pomočjo Unescove mreže. Igor	Grdina	o Trubarju Spomin na usodne prelomnice je	D
humanistiki, je drastično opozoril tudi Igor	Grdina.	Njegov prispevek (Kam z zgodovino?) se je sicer	D
nekaterih krogih še danes. Zgodovinar Igor	Grdina	vzroke za kontroverzne in celo neprijazne reakcije	D
različnih področjih nimajo težav,« je dejal	Grdina.	Zamuda in šibkost razprave o tem sicer zelo	D
spominov«. Marko Marinčič, Miha Avanzo, Igor	Grdina,	Miha Pinterič in Veno Taufer so svojo odločitev	D
Cetinski, Peter Tomaž Dobrila, Mitja Čander, Igor	Grdina,	Drago Jančar, Dean Komel, Marko Mihevc, Jure	D
Ali, kot pravi slovenist in zgodovinar Igor	Grdina,	kultura je povsod ali pa je ni zares.Nekaj podobnega	D
poleg rituala tudi kaj novega naučimo? Igor	Grdina	je poudaril Trubarjevo nagovarjanje vseh Slovencev	D
univerzi izginja predmet starejša književnost (	Grdina)	.V občinstvu je Franceta Bučarja zanimala evropska	D
tovrstnih krajih. Na Banki Koper nam je Rado	Grdina,	direktor sektorja organizacije in kadrov, zatrdil	D
Blagaja, Simon Kotnik, ki igra posestnika Jakoba	Grdina,	učiteljico Marijo Svetina igra Veronika Sirc	D
odpuščanja in prizanesljivosti« razpravljali še Igor	Grdina,	Teresa Salema, Basim Mardam, Sami Michael .	D
prispevkov. Edvard Kovač, Monique-Lise Cohen, Igor	Grdina,	Teresa Salema, Sylvestre Clancier, Zeki Ergas	D
predstavlja temelj za njegovo svobodo, Igor	Grdina	pa je poudaril, da je bolj kot zgodovinska obdelava	D
Gorici, sicer pa v njem delujejo še ddr. Igor	Grdina,	dr. Livio Jakomin, dr. Lučka Lorber, dr. Alenka	D
Gorici, sicer pa v njem delujejo še ddr. Igor	Grdina,	dr. Livio Jakomin, dr. Lučka Lorber, dr. Alenka	D
Gorici, sicer pa v njem delujejo še ddr. Igor	Grdina,	dr. Livio Jakomin, dr. Lučka Lorber, dr. Alenka	D
nadaljevanju pa so referate pripravili še Igor	Grdina,	Marija Wakounig, Stefano di Brazzano, Elisabeth	D
bo prispevala mednarodni kontekst, dr. Igor	Grdina,	Mirko Kambič, dr. Milček Komelj, dr. Peter Krečič	D
poznavalca doc. dr. Kozma Ahačič in prof. ddr. Igor	Grdina.	Zgodovina nevelikega naroda na stičišču germanske	D
ter slovenist in zgodovinar prof. ddr. Igor	Grdina	bosta v napeto pripoved o delu Primoža Trubarja	D
bi lahko dodali še katero ime. Tako bo Igor	Grdina	govoril o pripadnosti in identitetah med zgodovino	D
protestantizma je bilo popolno in brutalno. Igor	Grdina	ugotavlja: »Hren in njegovi tovariši so bili	D
Zbranih delih Primoža Trubarja, ki jih ureja Igor	Grdina	in ki še izhajajo.Večina Trubarjevih knjižnih	D
Od napovedanih štirih uvodničarjev (ddr. Igor	Grdina,	dr. Janko Kos, dr. France Bernik in dr. Boris	D
duhovnem niti v organizacijskem smislu. Igor	Grdina	je pripadnosti in identitete vpel med zgodovino	D
uvodničarji nastopili dr. France Bernik, ddr. Igor	Grdina,	dr. Janko Kos in dr. Boris Paternu.Zadnji na	D
prevajalcev (sestavljali so jo Miha Avanzo, Igor	Grdina,	Miha Pintarič, Veno Taufer in Marko Marinčič	D
Primoža Trubarja, popoldne pa bo zgodovinar Igor	Grdina	govoril na temo Trubar za vse čase, kar bo priložnost	D
zavest. Popoldne (ob 16. uri) bo zgodovinar Igor	Grdina	predaval na temo Trubar za vse čase ter o aktualnih	D
minoritskem samostanu na Ptuju predaval dr. Igor	Grdina	o Trubarju in krščanstvu.Petek: ob 19. uri bo	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani