grd (71-170)

je moja vdana ljubezen, gospod župnik? Kako	grd	in velik greh je pač nehvaležnost! Jaz, gospod	A
ter me izpraševale po zdravju. Vsak obraz je	grd	in oduren, če ga pogleda človek od blizu; ali	A
- navaden obraz, ne posebno lep, ne posebno	grd,	ne duhovit, pa tudi ne neumen.Ko je pogledal	A
vse bo minilo, minil bo večer, brez veselja,	grd	in poln grenkobe.Ali Tinica je hodila hitro	A
mrzlo, gluho izbo - in minil bo ves večer,	grd	in poln grenkobe. »Ne še domov, Tinica	A
”Torej, ali bo konec?“ Njegov glas je bil	grd,	hripav, in komaj je začul sam svoje besede,	A
vrata odpirajo, in stoji na njih Tomaž, pijan in	grd.	Zamižala je od groze.	A
trdovratno: »Čenče niso! Saj vsi vedó, da ni ne	grd	ne lisast.Gladek je in lep.	A
Tinica: »Mati, jaz vem, zakaj so očeta zaprli.	Grd	je bil, gospode je hotel ubiti.« »Ni bil grd	A
Grd je bil, gospode je hotel ubiti.« »Ni bil	grd,	ni bil, nesrečni otrok,« se je razžalostila	A
nista bila enaka, niti en žegen ni bil videti	grd.	Navadno sva najprej pritrdila po eno vrsto pušpana	A
Alpenverein ne prehiti... Že tako in tako si jim	grd	trn v peti.« »Pha, mene, da bi kdo prehite	A
jutranji rosi.« Knez Metternich, ki je bil	grd	prozaik v takih rečeh, pa je izpregovoril površno	A
katerem se je videl sredi velike in rdeče otekline	grd,	črn odtisk. »Ta peklenska podlasica ima ostre	A
koliko pride na enega!l mKo bi le ne bil tako	grd!	l odgovori Lenčika.mČe pojdeva iz cerkve od poroke	A
Dimeža se je vse balo. Bil je strahovito močan,	grd	in hudoben.Oče mu je bil, tako sta verovala	A
so položili žlice in ga začudeni gledali. »	Grd	greh imaš na vesti,« je Rodana dejala naposled	A
in iz vseh kotov te še kliče greh, lep ali	grd,	da je le greh.Saj mi teh grehov res ni žal.	A
očetovski ljubezni in dolžnosti. »Napuh je	grd	greh, ponižanje njegova kazen.« Ali privihrala	A
!« Misli so nenadoma srečale	grd	spomin. Tlačanka, ki ji je pred leti pohabil	A
ne bo dal žaliti. Po vaši krivdi bi se storil	grd	greh poboja na samostanski gospoščini.« »Tàk	A
bolje,« se Hrvat vnema in pripoveduje, kako	grd	in trd je mogočni graščak Tahi.Pogan je, drugoverec	A
povedal, če bi kaj vedel,« je Janezu ušlo. »	Grd	je tisti, ki gosposki izdaja svoje ljudi, izgnati	A
in mu je vrgla v brk. Oče potem ni mogel biti	grd.	Se mi zdi, da se ti ne mara zameriti.	A
drugega. Prva je spregovorila Roža: »Karp je	grd	in bojazljivec.Ne maram ga.	A
prepoln in torej nepokoren. Rekel je: »Ti si	grd	človek, Jošt, da ti povem, če imaš prav dobro	A
povem, če imaš prav dobro vino, bog ti pomagaj!	Grd	človek si pa res, če mene zmerjaš, ki sem dober	A
prvo besedo »Nande« rekel. Ne boj se ga, če bo	grd.	Nimam lepih ljudi.	A
se ga ne bojte; čeravno je raztrgan in bos in	grd	in nima prave pameti, pa je pošten. On je	A
je gospica? Da mlad človek, posebno če še ni	grd,	da bi ga pes oblajal, kakor pravijo, da sem	A
so jih gnali po poti in tepli po ščetinah in	grd	kosorep črn pes jim je poganjal.Tisti kosorepi	A
poprašal je bil mladenič, bogat in malo in dosti ne	grd	za deklico.Gospodar bi se ga ne bil branil,	A
poslušaj me. Mahneletov Martinek (to je bil	grd	človek, zdaj je že umrl) ‒ saj ga poznaš ‒ in	A
njen nos več tako dolg, njen obraz ne več tako	grd	in koščen, temveč da je v tej stari ženski in	A
slabemu. Ogibajte se ga, gospod Lisec, to je	grd	človek, prav gotovo.« »Taka obsodba mi ni dovolj	A
čeravno je raztrgan in star videti in suh in	grd.	Pa jaz ga nisem še zgrešil.	A
Poiskala je brata: »Sram te bodi!	Grd	si.Grd, da veš.«	A
Grd si.	Grd,	da veš.« Marko ji je komaj dopovedal, da ni	A
Bolje je za kravo, če ima na Zelenici od prsti	grd	gobec, kakor če doma stoji pri polnih jaslih	A
rajši več. Če ne, bo upravičeno rekel, da sem	grd.	Tudi jaz bi.	A
Povej mi vendar, ljubica srčna, ali sem tako	grd,	ali sem tako poreden in hudoben, ali sem tako	A
bi ne smel reči, da je bil prav nasprotno ‒	grd	mož; nekaj simpatičnega, prijaznega odsevalo	A
ne posebno brdak ‒ že goršega je videla, a	grd	pa tudi ne. »Kaj pa ženin?	A
lepo zdi, naj se ti; jaz te hvalim, dokler si	grd	ogorel rjavec.Kadar si enkrat bled in zelen	A
slovensko govorico. Ta jezik je pa baje tako	grd,	da ga govore Slovenci le tedaj, kadar jih tujci	A
92 . / Niti vprašala ni, ali je lep, ali je	grd,	le to jo je se zanimalo, če je grunt zadolžen	A
mara. In mi je zopet rekla: »Ko si pa tako	grd	in pust!«Vedel sem, da mi bo tako zabrusila	A
se je otepati misli, da bi bil dedec res tako	grd,	kakor ga opisujejo. In zazdelo se mu je, da	A
mehko in sladko in Agati se je zdelo, da ni tako	grd,	kot se ji je nekdaj dozdevalo, vendar jo njegove	A
ker je čutila njegove oči na sebi. »Saj ni	grd	pa tudi prijazen je.Ljudje vse preveč črno gledajo	A
vendar veš, da je bila poštena. Ne bodi tako	grd!	Lastno kri bi sovražil, če bi otroka mrzil!	A
le preklinjal in jim dajal sramotne priimke.	Grd	dedec hudobnega obraza in mačjih oči je začel	A
bile vse vrstnice še dekleta, je počil zate	grd	glas, da si se pregrešila s Franceljnom, ki	A
gledal, bi umrl od strahu, tako neznansko je	grd	in pošasten.Ali ima želo in zobe ali ne, mi	A
jih rad prekanil. Raznesel se je o njem tako	grd	glas, da ni mogel dobiti nobene službe.Nazadnje	A
sem jih jedla ... Veš, Kekec, saj ni hudoben in	grd.	Že mi je skoraj ozdravil nogo.	A
bom pogledal, ker je prenemaren, ker je tako	grd,	da je človeka kar sram in strah ...O, teta Pehtara	A
prenemaren si! Kdo te bo pogledal, ko si tako	grd	kot nihče na svetu?Niti Kekec ne, ki mora živeti	A
izprevidel, da sem se zmotil. Saj nisi tako	grd	in tudi nemaren nisi tako, da bi te ne mo gel	A
Saj drugega ne zasluži, nemarnež, ker je tako	grd	in hudoben.Še jaz bi pomagal hudi mori, če bi	A
ti že zrasli rožički! Pomisli, volkec, kako	grd	boš, ko boš nosil celo rožičke na glavi.Vsi	A
si je mislil, »kako lepo pleše ta zverina!	Grd	je medved ‒ to je res.Pa jaz se ga toliko bojim	A
Adrijanskem morju. Reklo se jim je, da si	grd	in brezznačajen človek, ki dela sramoto vsemu	A
tiste pošasti, ki nosi škofovsko palico, pa je	grd	hudodelec -« »Tako si upate govoriti	A
spušča po dva in po dva v hišo, je strog in	grd,	kakor bi bil iz jekla.Njegova služba zahteva	A
dlanmi svoj vroči obraz in dostavil košato:	Grd	dan je danes, mrzlo je in drži se čemerno.Najboljše	A
je resnica, ali pošten ni. No, jaz sem bil	grd,	jaz sem bil grčav in neroden ‒ ha ... « Jaka se	A
se vmes včasih posmejal samemu sebi. Ti si	grd	človek, je mrmral zadovoljno.Kaj pa delaš?	A
je resnica, ali pošten ni. No, jaz sem bil	grd,	jaz sem bil grčav in neroden ‒ ha ... « Jaka se	A
si je zavezal okrog glave, da ga vsakdo vidi,	grd	je, ker je suh in črn in krivonos, vpije, da	A
ki najbrž sploh ni vedel, kaj je ljubezen?	Grd	si, si reče Uri.Privoščljiv, obešenjaški in	A
lenuhov. Poleg njega je Hanro, sila ponosen in	grd	cigan, odiral s kratkim nožem mlado lisico na	A
Spominjam se ga prav dobro. Rdeče lase ima in	grd	obraz.Venomer se sladko smehlja.	A
ga lahko tipali in otipavali, ob pogledu na	grd	košček papirja pa so se umaknili in pričeli	A
glas ima čas. ◆ Dober glas seže v deveto vas,	grd	pa v deveto deželo. ◆ Dober glas seže v deveto	A
bi užival mojih solz. Vpraša: »Sem res tako	grd,	da me ne moreš videti?« So večeri, ko mi je	A
Logično. Ampak takšen kot je, saj ni	grd,	tudi srce zna imeti, je lahko potolažen v drugih	A
jaz in je šla za njim, čeprav ni bil nič manj	grd	kot jaz.Denar ti preslepi tudi največjo lepoto	A
rdečkastimi vekami brez resic. ‒Ja, pa zdaj sem	grd,	‒ je rekel. ‒Zakaj?	A
pretepavajo zvezanega rjovečega fanta. Bil je	grd	prizor, meni pa je bilo, kakor da se je vsa	A
so se smejali in zbijali surove šale ‒ bil je	grd,	oduren prizor. Ko smo ostali sami, je bilo še	A
me je, ali moram reči, da mi je spačil obraz	grd,	škodoželjen smeh. Postavila sem umivalnik na	A
strop. Premišljevala sem, kako je človek čuden,	grd	in hudoben, kako se spremeni v hipu v zver.	A
pogledajo ga pisano, povedo mu naravnost, da je	grd,	in če so posebno odločni, mu pokažejo jezik	A
očitno kak majhen trgovec ali kramar. Bil je	grd	in star.Vljudno je prosil d'Artagnana, naj ga	A
Ampak joj! Kako je bil	grd!	Raca ga je še enkrat pogledala.	A
raček, ki se je zadnji izvalil in je bil tako	grd,	tu ni imel miru.Ves čas so se norčevali iz njega	A
ker so vsi - z njim vred - videli, kako je	grd.	Še punčka, ki jim je prinašala pičo, ga je odrivala	A
daleč stran. »In vse to samo zato, ker sem tako	grd,	« je potem premišljeval. Nekega dne se	A
je sicer ni,« so rekle divje race; »ti si pa	grd	kakor noč, ampak zato nas menda še ne bo konec	A
ostal nič dolžan. »Veš kaj,« sta rekla potem, »	grd	si kakor strašilo, pa tudi močan ko star gosak	A
»Potem bom tudi jaz srečen, čeprav sem tako	grd,	« je premišljeval raček spaček. In so	A
dobre volje premišljeval: »Najbrž sem tako	grd,	da me še pes ni maral povohati.In ker me ni	A
vse živali so se mu izmikale, ker je bil tako	grd.	Kakor bi mignil, sta minila pomlad in	A
me s kljuni posekajo do mrtvega, ker sem tako	grd	in ne sme v njihovo bližino nič grdega.«	A
punčka, na tleh pri njenih nogah se je igral	grd	otročaj.Milnica, ki jo je delala v kuhinji,	A
odbijal, ker je imel zajčjo ustnico, ker je bil	grd	in ker je tako nerazločno momljal.Kot otrok	A
je posodila, in nič, ki je pred njim, ni bolj	grd	kot nič, ki je za njim. Skušala sta	A
povsem odveč. Do služabnikov ne moreš biti	grd	in grob, ker jih potem ne bi imel več.Z batlerjem	A
ramena in njegov robato oblikovani obraz, tako	grd	in vendar tako omikan, je bilo nemogoče verjeti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 71 171 271 371 471 571 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani