gradu (401-500)

ozrl v grajske zidine in v sivino višenjskega	gradu,	ki se je na levi strani pokazal v dalji, in	A
desetino?« mu je posmehljivo kimal. »Saj nimajo	gradu!	« je Hotimir dvomil. »Sezidali si ga bodo, boš	A
moral, ko bodo zahtevali, kakor si moral dajati	gradu!	Še če si boš zaredil zgolj žabjih bolh, bo vsaka	A
dajal desetino župniku, potlej samostanu in še	gradu,	če ti bo kaj ostalo.« »I, ti, Trlep, če bo samostan	A
In je šel v veri in dvomu. Na višenjskem	gradu	pa je bilo joj.Rodana, ki je vsak dan hodila	A
Somrak, ki je zaradi svoje šolanosti bil na	gradu	v nekih časteh, da je včasih smel katero ziniti	A
»Pa skoči!« je pokimal Ditriku. Iz	gradu	je potlej gledal po dolini, kako je Ditrik dirjal	A
kazalo tudi tako ugodno!« se je menih spomnil	gradu.	»Že zaradi blage sestre in zaradi Ditrika, ki	A
kako bi zavrla divje življenje na višenjskem	gradu.	»Majnhalm se mora oženiti, sicer zanj ne bo	A
tovorijo in pokaj se ne oglasijo na višenjskem	gradu,	da bi plačali potno davščino.Hlapec je zdirjal	A
kriplje hitel za varno zidovje ljubljanskega	gradu,	« je Ostrovrhar vedel svojo.»Jaz hitrice ne maram	A
za opravilo, ki mi ga nalaga služba na takem	gradu,	pa tudi nisem več.« »Moli, da bi vse prav premislil	A
naj miruje in čaka in naj z ničemer ne draži	gradu.	Tako tudi ni rekel nobene, ko je grofica Ema	A
tudi tlačanov, ko se jim ne bi bilo več bati	gradu,	in če bi divjali in ropali po mili volji, da	A
reči, kje je veselje svidenja bilo večje, na	gradu	ali v vasi. »O, da si le spet tu,« je Hotimir	A
miren je bil in vesel, ker je veroval. Tudi na	gradu	je bilo lepo. Ema, zelo vesela bratovega okrevanja	A
srečo poštenega tlačana. Ker je Ema še bila na	gradu,	nista strahóma pomišljala, marveč sta precej	A
laže, ker boš menda bolj varna ti!« Gori na	gradu	so se tiho spogledovali, tako jih je presenetil	A
prav nič pohvalila, ko sta z Živko prišla z	gradu.	Ko je vstal, je osedlal konjiča in zdirjal v	A
pesmi in jih s plunko peti, je dobil službo na	gradu.	Urh ga je zelo cenil zaradi te učenosti in zaradi	A
se je, da bi poiskal oskrbnika na sostrškem	gradu,	ki mu je gospodoval Ortolf, brat Otona grofa	A
. / stran 252 . / mogočnež z ljubljanskega	gradu	ne bi s čim žalil v svojem poslancu. Potlej	A
A povej tudi, da bom z vseh stolpov svojega	gradu	dal trobiti vdan, vesel pozdrav velemogočnemu	A
Potujoči pevec, glej, se mi je zglasil na	gradu!	« To ga je prav prijetno dregnilo in mu nekoliko	A
potujočega pevca, ki mu je poklic, da hodi od	gradu	do gradu in gospodi poje pesmi o junakih in	A
pevca, ki mu je poklic, da hodi od gradu do	gradu	in gospodi poje pesmi o junakih in o ljubezni	A
vse strani priklonil gospodi in vsem. »Od	gradu	do gradu me nosi pesem časti in hvale, o veleplemenita	A
strani priklonil gospodi in vsem. »Od gradu do	gradu	me nosi pesem časti in hvale, o veleplemenita	A
si mi. Če boš kdaj prebiral službo, vedi, na	gradu	v Celju jo dobiš precej!« Tudi gospodar je moral	A
In prav je slutil. Grofinja Ema je v	gradu	zadrževala umnega pevca in mu počasi naročala	A
»Da. Rekel je, da se je na	gradu	zglasil potujoč pevec. In da gospoda včasih	A
XIX. Na višenjskem	gradu	se je dosti spremenilo. Majnhalm je po Slovenski	A
res treba udariti, že ni nihče več dvomil. Na	gradu	in na vasi so govorili o tem in se povsod pripravljali	A
Konrad potlej še zanimal za ljudi, ki so si zunaj	gradu	dali opraviti z raznimi deli. »To vse bo zoper	A
nekaj je. Tale mladec se je močno prikupil	gradu,	ki se je rajši ženitvi odpovedal, kakor da bi	A
hudobo!« so ga nekateri hvalili, ko je prišel z	gradu	in vse povedal. »In da si se postavil in uprl	A
jezičnež pomnil, kdaj je njega, oskrbnika, tožil po	gradu.	To pa je bilo tako: Henrik je jahal v Stično	A
na konja, potlej pa vsi hitro navkreber proti	gradu.	Višnjan je na tnalu sekal drva, izza vogala	A
Ali zato, ker se je stvar godila preblizu	gradu?	Hm, če bi bilo kje dlje, nemara ne bi pihal tako	A
grajski poti. A čez dva dni se je pri Henriku na	gradu	zglasil svobodnjak Brezovšek z Brezovca nad	A
jih je naučil Tomaž Sladkonja, oznanjali od	gradu	do gradu in dirjali dalje in dalje. Po gradovih	A
naučil Tomaž Sladkonja, oznanjali od gradu do	gradu	in dirjali dalje in dalje. Po gradovih in vaseh	A
sovraštvo do psoglavcev je grelo drugega. Na	gradu	so se bratje treznili.Nihče ni več pokusil vina	A
skoraj v enem samem zaletu prhnil na grad. Na	gradu	sta že čakala tudi Henrik in pater Konrad.	A
Trlepa, ko se je zadnjič poudarjal na višenjskem	gradu.	»Ti torej si tisti zaletel?« ga je Ostrovrhar	A
je Hotimir izbral baš Trlepa, da bi zanj na	gradu	opravil dejanje, ki ga je šega terjala ob osvoboditvi	A
in Živke ti nihče ne bo več zalezoval.« Na	gradu	so ju bratje že čakali. Majnhalm je ob kratkem	A
tiho ugibal, ko sta s Hotimirom pompljala z	gradu	in žvenketala z mečem.Naposled se je nasmehnil	A
svobodnjaški, ali si mislil, da boš kdaj takole hitel z	gradu?	« »Aha ...	A
»Kmetu to težko dopoveš. Liže se	gradu,	boji se ga upirati se mu ne upa ...O, kje so časi	A
stegnil roko proti škrbinam starega višenjskega	gradu	na strmem griču nad Višnjo goro. »Da	A
»Pa Trlepova. In to je	gradu	zadosti, ker ve, da Jurko v posvete hodi k vašemu	A
pomagava midva.« »Prav, pojdita z menoj, da v	gradu	razodeneta, čemu sta se priklatila semkaj!«	A
ti. A če prideš do Soteske, vprašaj tudi na	gradu.	Tja ga radi spravijo grajski, kdor prezgubljeno	A
skrivaj velel valptu, naj neutegoma spusti in iz	gradu	zapodi oba Trlepa. Francè in Nace sta	A
kakov čas pomenkovala s Polono in se posmehovala	gradu,	potlej pa sta odšla, da bi prej ko prej prišla	A
sicer naju ne bi bili skrivši spustili in iz	gradu	spodili.« »In ne bi glavarjev človek	A
hosti blizu Soteske. »Zlepa hočem govoriti v	gradu.	Z menoj pojdeta samo France in Nace, drugi ostanite	A
če se v eni uri ne vrnemo, prigrmite in nas v	gradu	poiščite!« »Ali ne bi šel tudi jaz za	A
namestnika, tako se je molče vdal. Trlepi so v	gradu	najprej trčili ob valpta. »Kaj pa še	A
rekel.« Pa Polona je že zvedela, da so Trlepi v	gradu;	zdaj jih je čakala in prestregla, ko so hiteli	A
okreval,« je Trlep držal že drugo misel. »V	gradu,	bi dejal, je uredil vse, s Tonetom pojdeva snubit	A
vsej gospodi v deželi. Rajnki oče mu je na	gradu	izgovoril kot, pa sinu Ambrožu je menda bil	A
mrzim vsakega graščaka, čeprav sem se rodil v	gradu.	Tudi samostan je graščak.	A
»Bi! Odkar sem pobegnil z	gradu,	spoznavam vaše življenje: ubogo je, zasluži	A
tlačani take mevže!« je vpil. »Grad je eden, okoli	gradu	vas je kakor mravljincev, a kadar se gradu hoče	A
okoli gradu vas je kakor mravljincev, a kadar se	gradu	hoče, počne z vami, kar ga je volja!« Trlep	A
ni prišel do Brezovca, pa ti je brzi sèl iz	gradu	v Žužemperku pozvonil na samostanskih vratih	A
VII. Na	gradu	v Žužemperku so imeli goste z bližnjih gradov	A
kadila sobo kakor grela. Okoli vogalov silnega	gradu	je zavijala sapa, nebo je bilo zatlačeno z nizkimi	A
vdajala. Pater Lavrencij se ni več zadrževal v	gradu.	S slom, ki mu ga je opat res poslal, se je neutegoma	A
bi dali v samostan!« Prišel je na gospoščino	gradu	Šumbrega.In dlje ko je šel, hujših tožb je slišal	A
prišel do Šumbrega in se spotoma zglasil na	gradu.	IX.	A
Gospodu Ambrožu, gosposkemu potepinu s šumbreškega	gradu,	tisto dopoldne pri Trlepu ni bilo miru.Zajtrkoval	A
in Trlepu. Pater Lavrencij je tačas sedel v	gradu	na Šumbregu in pestil graščakinjo Ano, prevzetno	A
tlačansko hčer. »Da,« je pokimala, »valpet je	gradu	zvest, pa tudi mlad je in zdrav in rad veselo	A
spomin ga je našel. Da, ono leto ‒ z očetnega	gradu	tačas še ni uhajal med tlačane ‒ se je mušil	A
prebito bosta zalegla pri delu in povsod.	Gradu	in njegovih biričev zaradi Lize se ni bal prav	A
tlačane, ne bo ti težko, lačni so zemlje, udari po	gradu,	sicer te bo vil on, da boš pomnil za dolgo!	A
konec. Najhuje mi je zmerom bilo samo doma na	gradu,	« je rekel s čisto drugim glasom in otožno pobesil	A
naslonil ob okno. »Tu bom na varnem, v nobenem	gradu	ne bi bil tako.Samostan je res zavetišče ubogim	A
spremenila. Kakor je dosihmal delal vse v prid	gradu,	tako mu bo posihmal storil vse v kljub, se je	A
griču kobalil na grad. . / . / stran 158 . / V	gradu	ga je prestregla graščakinja: »Kaj bi pa ti	A
XXXI. Ko je gospod Ambrož jezen odhajal z	gradu,	se je spomnil, kako je otimal Lizo. »Kaj neki	A
Nak, ne grem!« se je ta odrezal. »Povejte na	gradu,	da se turške služnosti nisem rešil zato, da	A
Tako nisem več grajski, prej turški. Ne	gradu,	Turkom sem ušel, opatova kriva palica me varuje	A
vse listine, knjige in rokopise.« »Kateremu	gradu	ste zaupali dragocenosti in papirje?« je Trlep	A
kolikaj zameri, ga požene z domačije; če se	gradu	spridi vino, ga razdeli med tlačane, ki ga morajo	A
In lotite se gradov! Vse hudo je z	gradu,	še vere vam grajski hudovernik ne pusti na miru	A
Previsoko?« se je opat nasmehnil. »S katerega	gradu	je plemenita nevesta?« »S svobodne domačije	A
orožarna, kje grofova bivalnica. »Vse, kar je v	gradu	živega, pokoljite, od vrha do tal grad oplenite	A
preudarku, »Prevohati moramo, koliko ljudi je v	gradu,	a tale Peter Klepec si mora kaj priskrbeti,	A
Šli so urno dalje. Preden so prišli do	gradu,	je deseti brat nenadoma rekel: »Veš kaj, Janez	A
čisto blizu, da se še nocoj lotijo žužemperškega	gradu.	« »Sveta Devica!« se je Šimen ustrašil.	A
Razbojnikov je toliko, da se prav gotovo polastijo	gradu	in pokoljejo vse, kar je živega ‒ Uskoki so	A
pa so se le molče drevili ob obzidje trdnega	gradu.	Na pomagaj so privreli okoliški tlačani, boj	A
bi vse zdrobil, kar jih je pred gradom in v	gradu!	« »Ne, ne bi, deseti sin svoje matere!« je brdavs	A
In ker sem te zaviral, da nisi mogel braniti	gradu,	ko so prišli ljudje in hoteli lepo tiho storiti	A
152 . / »In kdor ni nocoj pretekel na pomagaj	gradu,	ga tudi pričrniš, je-li?« »Kaj to tebi mar?	A
oddahnil, češ, nobenih uporov ne bo, če so pomagali	gradu.	»Kaj pa gospod grof?«	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani