gradu (201-300)

nikjer - kamor se ozreš, samo srebrno morje. V	gradu,	na stopnicah in na koridorjih rastejo čudovite	A
pobegnil in ne vidi več preganjalcev za sabo.	Gradu	ni bilo več; skril se je za košati park in niti	A
na polje, v gozd. Hitel je, da bi ubežal	gradu	in vesel je bil, ko se je skrilo zidovje za	A
bo vse izpremenilo. Ne bo več tega vrta, tega	gradu	ne, in tudi ne bo več gospoda Edvarda.Vse je	A
hudo zdelo!“ Voz je prišel mimo starinskega	gradu;	na obeh straneh gradu se je razprostiral velik	A
prišel mimo starinskega gradu; na obeh straneh	gradu	se je razprostiral velik vrt; ob vrtu je šumela	A
tisti, ki se vije z Vrhnike proti bistriškemu	gradu.	Položil sem knjigo na okno, ves truden od nemira	A
kakor tisti kraljevič, ki je hodil po zakletem	gradu	in je bila prva soba od srebra, druga od suhega	A
bogata, bolj nego sam cesar na Dunaju! Tam v	gradu,	v kleti, glej, imava cekinov skoro do vrha.	A
sem prišel s korcem po cekinov. Strehe mojega	gradu	so obite z debelim zlatom in zlata so celo ojesa	A
sta in vodil jo je za roko po beli stezi proti	gradu.	Ob poti so cvetle velike rdeče rože in so ju	A
natrgala zlatih jabolk ... Ali je še daleč do	gradu,	ali se ne umika grad?Ne oziraj se, Metka!	A
pravljica. Stal je grad v samoti, v tistem	gradu	je živela devojka, lepša od samega sonca.Njena	A
glasnih ljudi, procesija bi se vila v hrib proti	Gradu;	a hiše bi gledale zaspano s poluslepimi okniin	A
napraviti mehko posteljo, da bi prenočil godec v	gradu;	godec pa ni legel in ni zatisnil očesa vso noč	A
je pomislil, kako dolgčas bi mu bilo samemu v	gradu,	če bi mu umrla lepa hčerka in bi ponoči, ko	A
gostbe in pojedine pripravlja Ali paša na svojem	gradu,	ker izbira ženina za svojo hčer.Silno snubcev	A
take svatbe, kakor jo bo doživel na Ali paševem	gradu!	Smejal se je s hudobnim smehom in se	A
gosposki svatje v gosposkih vozeh in je zašumelo na	gradu	bučno in veselo življenje. V krčmi je	A
rjoveča drhal po holmu navzgor, vije se proti	gradu	ob večerni zarji kakor silna črna kača; že liže	A
odrešenika. Premišljeval je in je gledal proti	gradu,	ki se je svetil na holmu.Vsa okna so bila razsvetlje	A
zadnjo nezavedno močjo. Nikolaj je ostal na	gradu	tri dni in ko se je vračal v mesto, so dobile	A
gube ob njegovih ustnicah. Takrat je bil na	gradu	vsakdanji gost Albin Rekar. Nikolaj ga je poznal	A
/ stran 54 . / Rekar se je bil napravil na	gradu	povsem domačega.Postavil si je na dvorišču enostaven	A
ko je prišel Nikolaj na posete, je bila na	gradu	večja družba: učitelj iz Orešnika, nekoliko	A
si je sezuval čevlje. ”Ali je kaj novega na	gradu?	“ ”Eh... na gradu!...“	A
novega na gradu?“ . / . / stran 62 . / ”Eh... na	gradu!	...“ Odgovorila je z zategnjenim glasom, ki	A
to pot več opravila po vaseh naokoli nego na	gradu,	je zvedel, od drugih ljudi, da se je Ratej nenadno	A
njegov gorki pogled. Vračala sta se proti	gradu.	Šla sta navzgor po veliki poti.	A
zlovoljnega. Ko se je ozrl z voza še enkrat proti	gradu,	je videl, da je stala pred vratmi in gledala	A
z lenim, zaspanim glasom. ”Ali ste bili na	gradu?	“ ”Na gradu, gospod davkar!...	A
”Ali ste bili na gradu?“ ”Na	gradu,	gospod davkar!...Dovolite?“	A
kontrolor adjunktu in adjunkt praktikantu. ”Na	gradu	ni več prijetno...“ Ozrl se je v Nikolaja,	A
- Ležal je na	Gradu,	na tleh, na nizki slamnici; v tilniku ga je	A
vse, kar je bilo polgosposkega v okolici. Na	gradu,	- prosim vas, tisto razpalo poslopje imenujejo	A
tisto razpalo poslopje imenujejo grad! - na	gradu	so praznovali dan za dnem, tako je velela kraljična	A
enkovičevih konjikov in konjuhov. Pravih vajeti ni v	gradu:	valpeti hočejo prvi vihteti bič, a jim stopajo	A
župniku pobreškemu, ki ima tudi svoje bivališče v	gradu.	Noč se je nagnila, kresovi ugasujejo, grajska	A
plešejo Turčini svojo večerno molitev. Doli v	gradu	plaka ljudstvo, domovi se pogrezajo v pepel	A
ugrabijo se Špeharjevega, ju brcnejo nizdol proti	gradu.	Ko gredo mimo Adlešičeve podrtije, Bara zaplaka	A
zlokobnikov. Glej, stražar je zavil na ono stran	gradu,	Turjaški namigne, in vsa stotnija se spusti	A
brez hrupa v vodo in jo v hipu prebrede. Pri	gradu	so, Turjaški nestrpno čaka, da se zadnji njegov	A
njegovih zvestih. Glej, stražar je pridirjal okrog	gradu,	zakričati hoče, a ga že zgrabi Elija Gregorič	A
Herbart moj. Pri tebi je varno bolj kot v silnem	gradu.	« »Ne, dragica, ne moreš z mano: tam doli plaka	A
iz vseh koč plamen, a vojska se spusti doli h	gradu	poskušat novo srečo ... Tedaj se splazi Juran	A
Kordun najmlajši in najbolj silovit. Doli od	gradu	se dviga ropot: turška vojska odhaja izpred	A
stari, poveša glavo. »Kje je Magda, je ostala v	gradu?	« se ozira po ljudstvu. Špehar dvigne roko:	A
vrancu k nogam. Herbartova vojska se usipa h	gradu,	tam tirja za konje ovsa in za sebe utehe, kot	A
si je morejo speči. Na Pobrežje lega noč, v	gradu	in po bregu zagore ognji trudne vojske, ki jo	A
lajež se razbesni, begun se požene naprej mimo	gradu,	a se spotakne ob nasipu. »Vid!«	A
njo se trga v vetru polumesec ... »Hazurala!« Iz	gradu	prihrumi straža in janičarji so v zadnjem skoku	A
Pobrežje oživi, posadka se zgane, v mirnem	gradu	završi: gospod prihaja!Tihe koče se razvesele	A
grivina iz pepela ... Turjaški se spušča doli h	gradu,	zatopljen v skrbi. Gospod general je tu! se	A
in Korani. Svoje edinice poziva k Budačkemu	gradu,	rezervo kliče pod bojni prapor, vse v Budački	A
prikaže perjanik, peščica konjenikov se spušča h	gradu.	Preden Turjačan ugane prišlece, mu javi ordonanca	A
mečem useka predse znamenje križa ‒ in krene iz	gradu.	Tiho se spušča spremstvo za gospodom navzdol	A
smo žrtvovali par stotin svojih. In pri Novem	gradu	si bil tudi z menoj, se mi zdi.Čakaj, jeseni	A
grad Novi na Uni: ena, dve, tri, in posadka	gradu	je bila na tleh. Kar mi sporoče ogledne patrole	A
»Deveta že! Sonce stoji torej še tostran	gradu?	« »Ne, sestra!	A
smeh te je, tebe in tvojega brata glavarja na	gradu.	« Vikar pa je mežikal dobrovoljno s svojimi malimi	A
Glej, da ga ne izvoha lanckneht na tolminskem	gradu.	Skrivaj ga spravi v svoje shrambe.	A
/ stran 81 . / je treba proti lancknehtu na	gradu.	Pa mora biti.	A
Zato pa je vikar vedel, da ima volčanski celó v	gradu	svoje zaupnike, morda v glavarjevem pisarju	A
« ‒ V	gradu	so sestavljali tiste dni novo davčno knjigo	A
Tolmin? Pa ne da k onemu bledemu Grandentu iz	gradu?	Ki te je vabil za kuharico, da si boš balo prislužila	A
dolino, čez Kras in se uprlo v zidovje goriškega	gradu	in rdečih streh na stolpih jezuitske cerkve	A
Antonu zvoniti kakor ob požaru in je jeknil z	gradu	topovski strel iz mortalete, so se zaprle tudi	A
. / stran 316 . / novske dolžnosti. Tu na	Gradu	se je čutil varnega in je bil odločen, da se	A
Nekateri so obležali, drugi so pobegnili, videč, da	gradu	ne zmorejo.To je tisti grad pri morju, arx famosa	A
izpostavljen mrzli burji pod obzidjem na goriškem	Gradu	vojak na straži.Stal je pod zamreženim jetniškim	A
strel v smod . / . / stran 432 . / niku. Pol	gradu	bi se sesulo.V mestu bi se hiše podirale, a	A
storiti tega. Zaradi otrok in žen v mestu in	gradu.	Prekleti!«	A
od fare! V gozdu pod razvalinami kriškega	gradu	sva bila popolnoma sama.Najprej sva si steptala	A
letela kakor vse ptice na svetu... S kriškega	gradu	bova poletela naravnost nad Moste, nekajkrat	A
jagodami pa sva nabrala na razvalinah kriškega	gradu.	»Tisoč žegnov bo kar dovolj...	A
kamižolice in kastorce. Gospod Levičnik na loškem	gradu	me je brez milosti obsodil na petdeset goldinarjev	A
/ Sicer sem pa vas vedno hvalil na loškem	gradu,	ker ste pošten človek in ste zvesti ostali sveti	A
hitel oče Primož. »Pohvalim vas potem v Loki na	gradu,	« pravi Mrcina, »kjer beseda župnika Mrcine izda	A
zate, da se tedaj podre najvišji stolp loškega	gradu	nate!«. Jošt Tolmajnar se je ponižno priklanjal	A
svojega in mi je poslal nekaj pod streho loškega	gradu,	kar mi ni napravilo posebne radosti.Ženska je	A
zaklela ‒ »kaj vi mislite, da nam v Loki na	gradu	vsega ostaja?Kmetom recite, pa vam navlečejo	A
če se dandanes deli taka pravica na loškem	gradu!	« Odpravil se je po gazi proti vodi.	A
gospo, ki se je zadnjič z mladim komisarjem na	Gradu	izprehajala?« »In to proti večeru!« poseže Gogalova	A
receptov! Tiste dni potem je bilo v radovljiškem	gradu	živahno gibanje.Najprej je moral oskrbnik v	A
za človeka. Priljubljena ni bila nikjer, in v	gradu	samem se je vlačila kakor megla od sobe do sobe	A
letih sta se mnogo skupaj igrala. V bregu proti	Gradu	so imeli Češkovi svoj vrt z lopo v njem.V to	A
dijaške strani: »V nedeljo ob dveh popoldne! Na	Gradu!	Če imate pogum!«	A
Thurnovim dobrodošel! Odkazalo se mu je stanovanje v	gradu,	kjer je prenočilo tudi obilo spremstva.Drugo	A
trenutek prikazal ta ali oni veliki gospod. Na	gradu,	v tako imenovanem piskalčevem zvoniku, je bilo	A
Turškega sultana brat sem! In ko sem po njegovem	gradu	še v srajčici letal, ukradli so me ter prinesli	A
niso toliko vredni, da bi jih nabasal v top na	gradu	ter jih sprožil na vse strani proti nebu?He	A
slabih vaših sorodnikov!« »Tudi Turjaškega	gradu	ne bodete dali preiskati! In Jurija Ljudevita	A
poti« - nadaljeval je vitez, »ki vodi navpik h	gradu	Turjaškemu, rase stara bukev, in njeno vejevje	A
sedlal, ki naj ga ponese jadrnih nog do strmega	gradu.	Obupno je premišljal obupno svoje stanje. v katerem	A
se je hotelo zvršiti v pozni noči na samotnem	gradu.	Ali kako!	A
pridelamo, to nam vzame graščina; gospod na	gradu	se debeli kakor polh jeseni, a mi stradamo,	A
proti Medvodam, kjer je na Goričanah v škofovem	gradu	obedoval. Že v noči sta bila zapustila mesto	A
Pozdravljali so jo topovi na Ljubljanskem	gradu,	po mestu pa so zapeli zvonovi, da je vsakdo	A
ljubljeni ajo, pravil je nam obilokrat o tem	gradu,	v katerem so se za sivih časov rodili slavni	A
na lov, ali mi vas bodemo obiskali na vašem	gradu.	Da se tedaj skoro snidemo na Turjaku!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani