nova beseda iz Slovenije
klobaso, jajca, zabele ali lepe bele moke. Če jim | gospodinja | ni ustregla, jeli so jo grdo psovati in včasi | A |
razne bratovščine, katere mi je priporočala | gospodinja. | Pri njej smo molili vsak večer rožni venec, prvi | A |
stanovanjem sem mogel biti popolnoma zadovoljen. Moja | gospodinja | se je držala prav pametne metode.Male učence | A |
teh gora je stala kmečka hišica. Gospodar in | gospodinja | sta imela samo enega sina.Sinu se je reklo Marko | A |
koliba in pri njej slaba četrt kmetije. Pridna | gospodinja | bi se bila na tej posesti lahko preživila ali | A |
Krava pravi: »Meni se bo dobro godilo. | Gospodinja | bo govorila: 𠆭ima se je nažvampava, zdaj ji | A |
keblu, tudi vina mi daj poln kebel ali pa nič.« | Gospodinja | je zmajala z glavo, ali da ne bi sivke razžalila | A |
Gospodar, ki devlje vino v smrdljiv sod, in | gospodinja, | ki spravlja kruh v gnojni koš, sta brat in sestra | A |
prismuknjena!« ga je nagovoril Kekec. »Tvoja | gospodinja | mi je rekla, da pojde odtod, če pobegneš s človekom | A |
Ali ti ni dobro zdaj, ko si prijazen z mano? | Gospodinja | pač ne gleda dosti nate, ker pusti, da spiš | A |
volku na tla. »Žalosten si, ker te je tvoja | gospodinja | pošteno namlatila.Pa nisi zaslužil, ljubi volkec | A |
to vse zaradi tega, ker te je namlatila tvoja | gospodinja, | ti moj ubogi volkec!« Deček je pričel božati | A |
in ga tolažil: »Res, hudo ti je storila tvoja | gospodinja. | A ti si priden in ne zaslužiš, da bi te tepli | A |
tretji dan je prišla soseda Žnidarica k Pavleku. | Gospodinja | je sedela na klopi pri peči in pridno predla | A |
« | Gospodinja, | Muzljeva svakinja, je stopila v izbo in je bila | A |
je domov in se je takoj splazil v grelnico. | Gospodinja | je predla, gospodar se je ukvarjal z živino | A |
hlevu, da bi mogel razumeti, koliko dela ima | gospodinja | s kuho in pospravljanjem ter prašiči. | A |
Micka hoče doto... In če Micka pojde - kje je | gospodinja? | Kje sem jaz in moja starost? | A |
zaiskri v očeh: Dekla pritepena bi hotela biti | gospodinja? | !Take so cenejše! - | A |
Tukajle boš ti, Micka,« ji je oče odkazal sedež. » | Gospodinja | smuka vedno ven in noter, zato bodi tu na kraju | A |
Kaj vraga tarnate?« | Gospodinja | pa je jokala kar naprej, vila roke in proseče | A |
je umolknila in srepo strmela vanj. Domača | gospodinja | je prinesla v sobo krožnik cvrtja za Likarja | A |
sem, gotovo se je že pogovoril.« Tudi domača | gospodinja | se je obrnila k dekletoma, ki sta stali pri | A |
Likar in Trtnik sta stopila še v kuhinjo. | Gospodinja | jima je ponudila močnega čaja z žganjem.Likar | A |
rečem,« mu je govorila. Ko je mož odšel, se je | gospodinja | s solznimi očmi obrnila k Likarju in mu šepnila | A |
mislil samo na ženske, bodite brez skrbi.« | Gospodinja | ga je skozi solze hvaležno pogledala in mu v | A |
/ »Osemnajst govedi imamo,« se je pobahala | gospodinja. | »Hudiča, dve čez polnoč,« je Likar rekel Trtniku | A |
nekaj časa same. Ali si slišal, kaj je rekla | gospodinja. | Naj pazimo na njenega moža. | A |
pogledali izza obrabljenih odej. V sobo je prišla | gospodinja | s kuhalnico v roki.Ko so jo otroci zagledali | A |
Viktor mu je dal sladkorček. | Gospodinja | pa je zamahnila nad petletnim otrokom.»Ti, jezik | A |
pa mu boste kaj dali za puško,« je vprašala | gospodinja | in uprla oči v Viktorja. »Kaznovan bi moral | A |
deset otročajev vzemite s seboj,« je zakričala | gospodinja. | »Ne jezite se, mati,« so jo tolažili. | A |
solzo, ki mu je pripolzela po licu. Mlada | gospodinja | je prinesla na mizo večerjo.Zunaj je nočna nevihta | A |
pospravile litre in kozarce s kuhinjske mize. | Gospodinja | je odprla vrata od kleti.Tja so se poskrili | A |
Tja so se poskrili gonjači. Nato je | gospodinja | stekla po stopnicah v zgornje prostore in naročila | A |
tujci. »Hvala bogu, da ni hujše,« je rekla | gospodinja. | Zvečer so fantje odšli v noč. | A |
Mislil je na Kristino. Kmalu pa je prihitela | gospodinja | in povedala, da gredo trije karabinjerji proti | A |
se skrili med sode vina. Šele čez dve uri je | gospodinja | prišla ponje. Karabinjerji so iskali neke tihotapce | A |
da čimprej izginete iz naše vasi!« je rekla | gospodinja | in dala vsakemu kos sira in liter vina. Drugi | A |
na visoko dvignjeni postelji ležala Rebrova | gospodinja | in brala Turgenjeva Lovčeve zapiske. »Tete so | A |
premišljevanja, da ne bom nikoli Klančnikova | gospodinja. | Rajši ostanem samska in svobodna trška učiteljica | A |
Strle je napisal v kroniko: Umrla je Rebrova | gospodinja | Katrica.Ni živela v pomanjkanju, a ni imela | A |
v notranjih prostorih razkošno opremljena. | Gospodinja | je tujca in njegovo spremljevalko peljala v | A |
Je doma?« »Je pa ni,« pravi | gospodinja. | »Kam pa je šla? | A |
Je umrla.« Rekarica se kar stresne, a | gospodinja | nadaljuje: »Kake tri tedne bo tega.Zjutraj kar | A |
Zdaj je hudo, kaj ne?« | Gospodinja | prinese starki stol, sama sede na prag in potem | A |
pomanjkanju. »Našega sina že ni več,« hiti praviti | gospodinja, | seže pod predpasnik in si ga pritisne na velike | A |
gospodinjo in ji povedal, da je oddal sobo. | Gospodinja | je že vedela.Dama je bila pri njej, za vrati | A |
Prosila je, da bi jo smel obiskavati. | Gospodinja | je dovolila, toda izrecno samo za tega, za častnika | A |
prav tisti iz kavarne! ‒Že mogoče, je rekla | gospodinja, | ki ga je vseeno razumela, dasi je govoril tiho | A |
ravno umival, prhal je in škropil, ko je odprla | gospodinja | vrata in mu prinesla kopico svežega perila. | A |
razmerje z oficirjem. ‒Pa še kako, je rekla | gospodinja, | kimala z glavo in pritrjevala z rokami.Vsako | A |
stanovanje z dvema mebliranima sobama je tukaj. | Gospodinja | je vse skupaj precej razdrla, toda Škropivnika | A |
‒Po postavi ta ženska ni napačna, je dejala | gospodinja | in mečkala umazano perilo v kepo, toda od samega | A |
No, ker je od samega vraga, se je nasmehnila | gospodinja. | Medtem se je Škropivnik oblekel, pokril klobuk | A |
vas povabim, gospod. ‒Takoj gremo, je rekla | gospodinja | in res so šli.Zbrali so se v vdovini sobi. | A |
Škropivniku je sedela na žametastem fotelju | gospodinja. | ‒Torej, je rekla vdova, pokažite najprej svoje | A |
mogla zaljubiti tudi v roko. Zdaj se je vrnila | gospodinja. | Sedeli so še nekaj časa in se potem razšli. | A |
mraku Škropivnik sam v sobi, je stopila k njemu | gospodinja | in rekla: Nisem vedela, da je tako.Toda nič | A |
in jih mirno zaprl. Ostali so stanovalci in | gospodinja | sami. Škropivnik je stopil v ospredje, se sklonil | A |
sedela še vedno na tleh in si mela oči. Samo | gospodinja | naj ostane.Napraviva račun. | A |
Šlo je za številke sem in za številke tja, | gospodinja | je štela denar, potem je potihem nekaj govorila | A |
in tja in stopil k štedilniku, kjer je stala | gospodinja. | ‒Ali odpotuje? je vprašal. | A |
vprašal. ‒Zdaj-le pojde na postajo, je odgovorila | gospodinja | in kimala z glavo.To so križi in težave! | A |
vseeno prej govoriti ž njo? ‒Ne, je odvrnila | gospodinja | odločno.Nemogoče. | A |
»Hentane babe!« »Veste, naša | gospodinja | ne gre zraven.Oni dan sta jo dve vlekli, ena | A |
katerega raste življenje. Tiho pride tudi | gospodinja | in sede na prag.Gleda s svojimi iskrimi očmi | A |
denarje se niso. No, mogoče bi pomagala začasno | gospodinja. | Ko sem stal v veži, da potrkam na vrata njene | A |
videl?« »Zakaj pa jih nisi pobral?« se zadere | gospodinja. | »Sem mislil,« pojasnjuje Tone, »sem mislil, | A |
prišleca Toneta, svojega bodočega zeta. Tudi | gospodinja | pride in nazadnje Tinica.Zunaj jo je nalagala | A |
dne je stopila v sobo mlada in močno razvita | gospodinja | in vprašala: »Ali je res, gospod Ščetinar, da | A |
nasproti, obrnjena s hrbtom k oknu, obeduje | gospodinja, | ki kaže vsled svojih ostrih in izmučenih potez | A |
zato, ker mu je bolj pri srcu, ali zato, ker je | gospodinja. | Olgica zadremlje v naročju, a gospoda leze skupaj | A |
prišleca Toneta, svojega bodočega zeta. Tudi | gospodinja | pride in nazadnje Tinica.Zunaj jo je nalagala | A |
denarje se niso. No, mogoče bi pomagala začasno | gospodinja. | Ko sem stal v veži, da potrkam na vrata njene | A |
njej. Oče je zapit upokojenec, mati bolehna | gospodinja. | Starejši brat se je oženil v Dolino. | A |
zaradi neurejene prehrane. »Nisem in ne bom | gospodinja, | « pravi Ema in ostaja družbenopolitična delavka | A |
Že grem, že grem,« se je godrnjaje prikazala | gospodinja | s steklenko žganice in kozarcema. Z robom predpasnik | A |
Ramtin, bala sem se, da bo odprla mehanična | gospodinja, | « se je oddahnila Jarima, ko ji je po prihodu | A |
materino mesto in je bila z desetimi leti že cela | gospodinja, | razumna in modra.Ker je nosila materine obleke | A |
postava kot tisa na Obirju. Njena botra, karniška | gospodinja, | je hitro spoznala, v kaki nevarnosti je mlada | A |
se je po mogočnih hišah kaznovalo prešuštvo. | Gospodinja | je pogrnila mizo z belim prtom.Karničnik je | A |
privlekel v dimnico in se zrušil na klop pri peči. | Gospodinja | je prignala Meto in jo posadila k mizi, da je | A |
podobni zankam. ◆ Dekla se po gospodinji vrže, ne | gospodinja | po dekli. ◆ Dekliški glas gre daleč v vas. | A |
◆ Gospoda in zima ne prizaneseta. ◆ | Gospodinja | ne sme biti dekli rogata mati. ◆ Gost je kakor | A |
ima kruha, glad mori samo lenuha. ◆ Pridna | gospodinja | je najboljša gotovina. ◆ Pridnemu nesreča vseh | A |
glas ima peroti, dober pa komaj leze. ◆ Slaba | gospodinja | je kakor kokoš: več ko ima, več razkopa. ◆ Slaba | A |
nikoli več ne bo, zdaj bom jaz gospodar, ti boš | gospodinja. | «Ko tako govorita, pride stara žena v hišo. | A |
domov, kar dobi. On je gospodar, sestra pa | gospodinja | in dobro se jima je godilo. Eden tistih razbojnikov | A |
zmrzujem!« »Kdo pa si in kaj znaš?« je vprašala | gospodinja. | »Jaz sem zajček. | A |
baba?« se zadere Palček na loncu. Tega se | gospodinja | tako prestraši, da spusti lonec in zbeži nazaj | A |
na senožeti kosili. Opoldne jim bo prinesla | gospodinja | južino.S seboj bo vzela tudi svoje najmlajše | A |
Ko je bil ves zatopljen v svoj študij, mu je | gospodinja | prinesla za zajtrk presno jajce, ki bi ga morala | A |
gospodinjo odslovil, češ da bo jajce že sam skuhal. | Gospodinja | ga je poučila, da sme jajce vreti največ tri | A |
zelo slabim igranjem nekega preludija. Ko je | gospodinja | prosila skladatelja, naj pove odkritosrčno mnenje | A |
Alberta Einsteina so povabili na večerjo. | Gospodinja | je bila v globoko dekoltirani obleki in z dragocenim | A |
ste bili hladni kakor kamen,« se je spomnila | gospodinja. | Einstein se je nasmehnil in rekel: »Volna je | A |
»Hitro, hitro, pomagajte mu!« je vzkliknila | gospodinja, | »dva moža naj ga držita, eden pa naj mu vlije | A |
plačevalec stanovanjske najemnine. Zato mu je | gospodinja | zagrozila, da ga ne bo pustila iz stanovanja | A |
trka nekdo na vrata kmečke hiše. Pokaže se | gospodinja | in pravi: »Ne delajte takega hrušča, moj mož | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |