gospodinja (201-300)

sobo in se ga hitro lahko kaj prime,« je trdila	gospodinja.	Vsi moji ugovori niso nič pomagali.	A
Krog sani se je zbrala družina.	Gospodinja	je prinesla slivovke in še tople pogače, ki	A
da so bile vse, kakor bi nenadoma osivele.	Gospodinja	Jančarica je prišla pred pod in vprašala Matica	A
vijake. »Oh, France, pojdi no,« se je oglasila	gospodinja	že tretjič na pragu in ga prosila večerjat.	A
pomenimo z Blažem.« France bi bil še sedel, pa je	gospodinja	pogledala na uro in se začudila: »Na deset gre	A
ko je stopila Jera na prag. »Dober večer,	gospodinja,	« je Jera hinavsko sladko nagovorila Jančarico	A
Bomo že kako, saj je Roman vsak dan močnejši.«	Gospodinja	je prestavila nekaj kuhinjske posode ‒ brez	A
najbolj molčal, najrajši kričal naglas. Mlada	gospodinja	Franca Trnuljčka je imela pet majhnih otrok	A
Pri Smrekarjevih je bilo čuda tiho.	Gospodinja	je hodila po prstih in se ogibala sobe, kjer	A
Strniškina bela hiša, tiha in samotna, kakor njena	gospodinja,	vdova brez otrok. Pred hišo so rjavele zorane	A
je napotil k Strniški. »Dober dan Bog daj,	gospodinja!	« Strniška je sipala kokošim zrnje, ko	A
zamišljena in žalostna pri oknu. »Dober dan,	gospodinja!	« Minka je stopila k njej in ji ponudila	A
Z Jero se zmenita. Jera je moja sestra,	gospodinja	pa je zato prav taka, kakor ste vse ženske.	A
jutro še pred svitom me je poklical gospodar.	Gospodinja,	odurna in hudobna ženska, mi je nalila mleka	A
In kako sem delal! Hlapca, dekli,	gospodinja	‒ vse me je gonilo v najtežja dela. Usmiljenja	A
Ne bom več služil pri vas!’	Gospodinja	je razkleščila široka usta kakor žaba ‒ prav	A
polastila. Še pomislil nisem na to, kaj mi poreče	gospodinja.	To pot pa mi ni nič rekla, ker je ni bilo doma	A
skril in ob svežnju obleke čakal, da je prišla	gospodinja	domov. Potem sem se pa takoj dvignil in se napotil	A
zaslutil orožnik vaš greh?« sem ga vprašal. »	Gospodinja	je obvestila orožnike, ko je bila na fari, da	A
je ves goreč razmišljal na glas Boltežar. »	Gospodinja	na kajži je le več kot dekla na gruntu.Neumna	A
boš ti, Lucija,« ji je oče odkazal sedež. »	Gospodinja	smuka vedno ven in noter, zato bodi tu na kraju	A
starec in tri ženske, ena starejša, bržkone	gospodinja,	in dve mladi, prikupni dekleti. »Dober	A
nevoščljivost njihova poglavitna lastnost.	Gospodinja	in mati je bila molčeča, zagrenjena ženska,	A
kratkem pomenku s starim trgovcem, smuknila mlada	gospodinja.	Med tem ko je Lovrek vabil očeta, naj	A
ni upal niti dotakniti. Tedaj je pristopila	gospodinja,	oklenila se z levico svojega moža, z desnico	A
lepe čase“. Zatrjevala je, da ni imela nobena	gospodinja	v vsem mestu takódobrih, pametnih, pridnih fantov	A
srce z neusmiljeno silo. . / . / stran 247 . /	Gospodinja	je stopila v izbo. ”Fantje, kvišku!“	A
globoko privita, v izbi je bil zatohel polumrak.	Gospodinja	je molila počasi, z visokim, zategnjenim glasom	A
cincaš in buljiš, negoda negodna?“ je ustavila	gospodinja	očenaš; iz kotov so se vzdignile zaspane glave	A
Prosi Bogá, da boš kdaj plačal, kar si dolžan!“	Gospodinja	se je razsrdila, ustavila rožni venec sredi	A
to je vedel, da so bili sami črni pljunki.	Gospodinja	se je vzdignila dolga in koščena, zamahnila	A
stopil v vežo, strahoma, kakor k spovednici.	Gospodinja	ga je pozdravila s hudim pogledom. ”Kod si	A
bila že privita, izba mračna, vsi so klečali.	Gospodinja	je ustavila molitev, ko se je prikazal Lenart	A
in bledejša spet zastrmela skozi vsa okna.	Gospodinja	je prišla budit, premerila je srepo vse po vrsti	A
da je bil ponevedoma zašel v neznane kraje.	Gospodinja	je stala pred njim, črna, gola in pusta, kakor	A
vsi so zadeli na oči. Molčali so, govorila je	gospodinja	sama, s tistim glasom, ki je rezal, kakor skrhan	A
Marjetica ... do ... kako se je že pisala naša	gospodinja	... o starost, ti pozabljiva starost ...Lahko si	A
nogami. V Prvi dan me je zanimala moja	gospodinja,	a pozneje sem pozabil nanjo.Njen obraz je bil	A
je pogledal svojemu prijatelju v oči. ”Moja	gospodinja	in njena nečakinja ... pa ne imej kakšnih neumnih	A
oči, zakaj luč mu je bila zasijala v obraz;	gospodinja	je prinesla svetilko in za njo je stopil v izbo	A
Štefanov tovariš, ki mu je bilo ime Peter.	Gospodinja,	suha, zgrbljena, dolgočasna in pobožna ženska	A
zatisnile trepalnice. V sosednji sobi je govorila	gospodinja	z zaspanim glasom. ”Mimi, kaj ti je?“	A
in žareč; ”skoraj lep“, je presunilo Milana.	Gospodinja,	drugače jokava in vzdihujoča, se je smehljala	A
izpregovorila, strmela je s praznimi očmi.	Gospodinja	pa je hitela za njim na stopnice ter je kričala	A
stanoval tudi prejšnji učitelj!“ mu je razodela	gospodinja,	kramarica. ”Ali je bil dolgo v Zapolju?“	A
In zato so moje misli nelepe in krivične ...“	Gospodinja	mu je prinesla kosilo. ”Ali ste bili že spet	A
Neprijetno je, da ne morem pozabiti nanj. Moja	gospodinja	je bila lepa in prijazna gospa in če govorim	A
sem ji odgovarjal z jecljajočim jezikom. ”	Gospodinja	moja je ... malo otročja ženska ... želela je z	A
in se je stresal, če je človek trdo stopal.	Gospodinja	je bila póstarna, velika in debela ženska; otrok	A
Lep študent bo iz tebe!“ Tako ga je	gospodinja	pozdravila in se je okrenila in je šla v kuhinjo	A
strahoma, da je v tuji izbi. Pri mizi je klečala	gospodinja,	zato da je videla po vsej sobi; naokoli ob postelji	A
vmes nerazumljive besede, zato da je slišala	gospodinja	njegov glas.Lojze ga je opazil, zagledal se	A
legel, odel se je do ust in je zatisnil oči.	Gospodinja	je ugasnila luč. Ali v temi, v tišini mu	A
ves zadehel, na posteljah so sopli tovariši,	gospodinja	je smrčala. Zaspal je sredi velike bolečine	A
doma ter se vračal v mesto. Tam v mestu je bila	gospodinja,	velika, debela ženska s hudobnimi očmi in hudobnim	A
knjigo v roko; bal se je, čutil je, da stoji	gospodinja	v kuhinji blizu duri in da gleda nanj. Naposled	A
malo potrpite, da bodo poslali še ta teden.“	Gospodinja	ni odgovorila nič, vrnila se je v kuhinjo.Toda	A
mesec za mesecem, leto za letom je ponavljala	gospodinja	iste besede, zmerom bolj so bile hudobne in	A
zaprl duri in izginil, če bi zašumelo v kotu.	Gospodinja	je bila v kuhinji, pogledala je in ni pozdravila	A
jezite se nikar, da ste morali malo čakati.“ -	Gospodinja	je napravljala testo za štruklje in se ni ozrla	A
je izvlekla denar in ga je naštela na mizo;	gospodinja	je pogledala postrani, preštela je z enim samim	A
toda zdaj je bila mati poleg in ni se bal.	Gospodinja	ni rekla materi ”Sedite!“ in tako je nekaj časa	A
šolo ni več hodil zadnje čase,“ je govorila	gospodinja	dalje.”Čisto se je zanemaril, izgubil.	A
rame; klonila je glavo in ni slišala nič več, a	gospodinja	je pripovedovala dalje. ”Pa tudi tako bi	A
lehko, ker Bog ne gleda na čevlje ...“ Ko je	gospodinja	še govorila, je Francka počasi vstala in je	A
stanujem, kjer se svetlika od okna do okna;	gospodinja	hodi z lučjo po izbah; zdaj je v moji sobi,	A
nekaj zgenilo v srcu - prijazne sobe, prijazna	gospodinja,	belo pogrnjena miza in gorka večerja na mizi	A
kratek očenaš za verne duše, se prikaže prijazna	gospodinja	in prinese v predpasniku vsega obilo.”Nate,	A
če je stenic veliko ali malo, kakšna da je	gospodinja,	če je priljudna in potrpežljiva, če je stara	A
nebeško glorijo iz pšeničnih las Pavla Negode.	Gospodinja	je prišla koj za njim. ”Kaj se smejeta?	A
Narahlo je potrkalo na duri.	Gospodinja	je stopila v izbo ter mu je prinesla močno dišečega	A
neutrudoma potili oče in mati, strici in tete,	gospodinja,	učitelji in katehet.Ob lepih dneh se je zdelo	A
nadloga egiptovska!“ ga je pozdravila debela	gospodinja.	”Oj, da bi vedeli!	A
ljanskega polja. ”Pojdi v šolo, Peter!“ je ukazala	gospodinja.	”Pojdem!“ je odgovoril Peter z vdano vestjo	A
so bili na polju. V veži mu je prišla naproti	gospodinja,	in Nikolaju se je zdelo, da se je jako postarala	A
Ostal je pri njem do noči.	Gospodinja	je prinesla svečo ter je postavila na mizo.	A
odpravljal, je vprašal Nikolaj po ostalini Dionizovi.	Gospodinja	mu je povedala, da ji je bil v svojih zadnjih	A
zvonom v cerkvi podružnici; za krsto sta šla	gospodinja	in Nikolaj.Malokdo se je ozrl za pogrebom; ljudje	A
češčenamarijam naglas, razločno in počasi.	Gospodinja	je klečala sredi izbe, brez stola in opore,	A
Pustite me na miru!“	Gospodinja	se ga je bala, ker je bil ošaben in močan.	A
jutro, oj nageljnov dan!“ ”Norec!“ je rekla	gospodinja;	prižgala je svečo in je šla. Marko in Luka	A
Stopil je h gospodinji.	Gospodinja	je bila brljava starka, ki je imela zelo droben	A
segel vse do duše dna. ”Nikar!“ se je zgrozila	gospodinja.	Odstavil je kozarec, ko je bil prazen do	A
življenje, razmakni smrt, udari, svetloba v meglo!“	Gospodinja	si je bila natočila žganja, pila je mižé, v	A
gledalo iz vseh kotov. Tam so spali vsi skupaj:	gospodinja,	njen mož in Malči. Prvi mesec nismo skoro	A
potem pa ga je spet potisnilo na stol. Tudi	gospodinja	je bila bolehna, slabotna ženska in zeló otročja	A
kakor da bi se mi bili vsi primaknili bliže.	Gospodinja	je prišla časih v mojo izbo, dasi ni imela pri	A
svojem življenju - sta šla obadva na izprehod,	gospodinja	in njen mož.Noge so mu odjenjale, dejal je,	A
rumenih luči. ”Sovir je butal ob lino!“ je rekla	gospodinja.	”Dajmo jo, sovo, na ono stran, pa dobimo še sovirja	A
od poldne do ene sedeli v parku, zato da bi	gospodinja	ne vedela, da ste brez južine?“ ”Že se mi	A
nekoliko megleno in v lica mu je bilo vroče.	Gospodinja	- starikava, drobna ženska, njegova daljna sorodnica	A
polnih stradanja, upanja in obupavanja. Njegova	gospodinja	je bila dolga, suha, zelo pobožna ženska, ki	A
pesti. Cula je prišla zopet na svoje mesto, in	gospodinja	je spravila denar ter opomnila mirno in resno	A
vzdihnil je časih tako globoko, da je prašala	gospodinja	z osornim glasom, ”če ne bo miru“.- Baš tak	A
premražen. ”Kod si hodil?“ me je temno premerila	gospodinja.	”Nikoder!“ sem rekel tjavendan.	A
Poglej, Peter, skozi okno: tam prihaja tvoja nova	gospodinja,	ki ji boš rekel teta.Ali ti je všeč?“	A
”Peter!“	Gospodinja	je nosila kosilo na mizo, gospodar je sedel	A
žila na čelu. ”To je naša Olga!“ se je ozrla	gospodinja	na Petra z neprijaznim pogledom. ”Meni boš rekel	A
tam je bila postelja in na postelji je ležala	gospodinja,	vroča in zabuhla v obraz, težko sopeča.Komaj	A
bil. Tudi študent Pavel je bil tam, in bila je	gospodinja,	in gospodar je bil, vse glasove je poznal in	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani