nova beseda iz Slovenije

gernau (101-122)


so čudne reči!« »Pustiva to, doktor,« reče      Gernau      resno, »stvar se stori tudi brez vas!Pa saj  A
sta se potem bolj natanko. Ko je čez pol ure      Gernau      odšel, stal je naš doktor še dolgo s povešeno  A
ono stran proti gozdu, kjer je nekdaj srečal      Gernau      prvikrat grofico Veroniko. Po jablanah, ki so  A
ležal nekdo na tleh in poleg njega sta klečala      Gernau      in doktor Rakec; nekaj stopinj oddaljen pa je  A
Kajne, to je vaše delo, ubijalec!« Tu pristopi      Gernau.      »Baronica ‒ mirni bodite,« reče ji mehko, »on  A
Eden oficirjev odide po voz, ki je bil blizu.      Gernau      se obrne k Ani: »Vi morate domov, baronica!  A
stisnjeni ustni sta pričali o notranjem boju.      Gernau      ji ponudi roko in potem sta molče odšla po ozki  A
razpotju pod žerinjskim gradom se je poslovil      Gernau:      »Vi ste bili danes po nesrečnem naključju priča  A
govoril je med zobmi, pa tako, da ga je čul      Gernau,      ki se je bil ravno vrnil: »To so storili na  A
je trdil, da le njegovo znanje ga je rešilo.      Gernau,      ki je svoj dopust podaljšal, skrbel je okoli  A
prvič vstal. Slab je bil sicer, da ga je moral      Gernau      podpirati, ali vendar je čutil neko zadovoljnost  A
oknu in užival gorki svit jesenskega sonca.      Gernau      je stal zraven njega. »Dobro si se izrezal,  A
sebi ‒ zato naj bode i oni odpuščeno in vsem.      Gernau      je bil danes jako besedoželjen.Govoril je venomer  A
odšla?« vpraša Rogulin v tla gledaje in hladno.      Gernau      se je za trenutek pazno ozrl vanj.Skriven, malo  A
prevzel, hodila je tudi tako bleda okoli,« meni      Gernau      dalje ter pogleda zopet po strani prijatelja  A
gospoda zopet na nogah. . / . / stran 146 . /      Gernau      se je napotil malo ven na sprehod in ostala  A
če se pripravlja kakor bolnik na obhajilo.«      Gernau,      za odhod pripravljen, prišel je s svojim prijateljem  A
in pohodnikov ni bilo in, odkar je vzel baron      Gernau      slovo, oglasil se je le še doktor Rakec enkrat  A
spremljevalca. . / . / stran 170 . / »In ti,      Gernau,     « reče, obrnivši se k staremu svojemu in našemu  A
je že nisem celo leto!« Vinko je čakal, da      Gernau      še kaj poreče.A ta je molčal.   A
ona mala baronica?« »Aha,« meni zategnjeno      Gernau,      »te tudi še nisi pozabil? Tista mala baronica  A
katera res ni bila, kakor je dejal hudobni      Gernau,      mnogo večja zrasla, zopet stare tete kakor tedaj  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA