nova beseda iz Slovenije
ploskev, v katero se je vrtača začela poglabljati ( | Gams, | Krevs, 2000). ---------------------------- | C |
večanje korozijskih vrtač samodejen proces ( | Gams, | 2000), tako kot je samodejen proces nastanka | C |
v vrtačah, ki imajo svojevrstno mikroklimo ( | Gams, | 1973c). Ker je literatura postavila v ospredje | C |
Največja izmerjena razlika je bila 14,1~ ( | Gams, | 1973a). Posebno mesto zavzemajo strme globoke | C |
Vremski dolini, v kateri ponika Reka, pa 83 m ( | Gams, | 1962d).Mihevc (1991a), ki je morfološko analiziral | C |
Morfološka skica slepih dolin v Sloveniji ( | Gams, | 1963). ------------------------------ | C |
Ponikvah, na Štajerskem Ponikva nad Hudo luknjo ( | Gams, | 1962d).Poleg Temenice so vode z dolomita na | C |
prelomnici raztrgala stratigrafske pasove za 4 km ( | Gams, | 1998č). Posebna oblika doline nastane, kadar | C |
na kamnih opazni sledovi pospešene korozije ( | Gams, | 1985/86). Za nastanek ravnika je torej osnovnega | C |
neprestano znižuje zaradi korozije padavinske vode ( | Gams, | 1965a, 1965b). Polja se med seboj zelo razlikujejo | C |
Visoka voda še vedno preplavi del dna na obrobju ( | Gams, | 1959).Na Kubi, kjer je več polj z dnom v epifreatičn | C |
polj skrčimo na naslednje kompleksne enote ( | Gams, | 1977, 1978a): - Robna polja na stiku vododržnih | C |
obsegu Ponikev nima vrisane nobene prelomnice ( | Gams, | 1977). Literatura navaja po legi v tektonski | C |
kvartar, drugo v srednjem in mladem pleistocenu ( | Gams, | 1973b). Za kraško polje so bistveni večje ravno | C |
robovom odpornejših delov litosfere (Premru, 1976, | Gams, | 1998č).Tektonski procesi so najmlajši v zgornjem | C |
vrtač, suhih dolov, večjih kotanj in brezen ( | Gams, | 1964c). Pleistocenske ohladitve so segle globoko | C |
fotografijo 5.5. na str. ...), to je lopatali ( | Gams, | 1987c). V naselbinski strukturi so območja za | C |
ograd, ki so varovale njivice pred živalmi ( | Gams, | 1987b).Vešče oko lahko v mnogih krajih še danes | C |
predstavljala 50, 46 in 13 % vse teže zemlje ( | Gams, | 1987b).Odbito kamenje so odvrgli v brezna, udornice | C |
napolnitvijo, 9 - v stolpiču ("kamenarju") ( | Gams, | 1974). ------------------------------ | C |
v katerem je 158 kg kamenja na m2 parcele ( | Gams | et al., 1971, str. 228).Na Hvaru je bilo ugotovljeno | C |
ugotovila med eno in dvema tonama kamenja na m2 ( | Gams, | 1987c, 1991b).V nekaterih vaseh se je ohranila | C |
je bila "delana" dobra polovica vseh vrtač ( | Gams | et al., 1971), čeprav ob suši rastje nad prekritim | C |
sušnost in odstranili potrebo po odbijanju kamnov ( | Gams, | 1991b).Tudi to delo se je začelo na Krasu in | C |
knjigi Zgodovina agrarnih panog, 1974, gl. tudi | Gams, | 1994).Zdaj zavzema gozd na Krasu približno polovico | C |
gozdarje iz mnogih evropskih dežel (Udovič, 1993, | Gams, | 1997). Pogozdovanje je zavrla prva svetovna | C |
postali gospodarski in naravovarstveni problem ( | Gams, | 1997a). Natančnejši razvoj spreminjanja kmetijske | C |
jami, v začetnem glavnem rovu Postojnske jame ( | Gams, | 2002) ter Željnskih jamah. Iz povedanega izhaja | C |
1964), je trša in kapljanje dolgotrajnejše ( | Gams, | 1969d).Če bi omogočili vodi, da odnese s površja | C |
vlaki dvigovali s tal, sveže posutih s peskom ( | Gams, | 1971b).V Divaški jami, kjer so izredno obilni | C |
Sloveniji (po: Enciklopedija Slovenije, 5, 1991, | Gams, | 1998, Geografske značilnosti Slovenije, MK) | C |
zaliva in Vipavske doline oziroma v holocenu ( | Gams, | 1998c). ------------------------------ | C |
100.000 lista Črnomelj uvršča v pliokvartar ( | Gams, | 1961, geološka karta 1 : 100.000 lista Črnomelj | C |
manj pa v preostalem sredogorju in nižavju ( | Gams, | 1997). Povprečna nadmorska višina vhoda v naše | C |
Ljubljana 1961; reliefni prečni profili po | Gams, | 1974).Smer profilov je vrisana na pregledno | C |
namreč mlajša tektonika dvignila v vzpetine ( | Gams, | 1998b, c). ------------------------------ | C |
rečni odtok z dolomitnega slemena Volovice ( | Gams | et al., 1971), vendar je dol preširok in preglobok | C |
osamelca (eden s cerkvijo Sv. Antona) (Krebs, 1907, | Gams, | 1998b, gl. tudi Radinja, 1969).Verjetno čaka | C |
pojavi v spodnjem, vodnem rovu jame Dimnice ( | Gams, | 1966b). Jama Dimnice (6.020, -134 m) se odpira | C |
dolino Velike Loče, iz katere teče potok v jamo ( | Gams, | 1974). ------------------------------ | C |
kremenica, na čistejših apnencih pa 'ilovka'." ( | Gams, | 1974, str. 197-199.) V B-horizontu kremenice | C |
zraka povzroča zimske in spomladanske megle ( | Gams, | 1987b, str. 103-105).K sreči je domala odpravljena | C |
padavinska voda, pritekajoča iz stene na vrhu kupa ( | Gams, | 1995b). Domačini so že od nekdaj hodili k dnu | C |
o tukajšnji klimi gl. tudi Petkovšek, 1968, | Gams, | 1987b). Stalaktiti so pod stropom Tominčeve | C |
potemnela zaradi razsvetljave z dimnimi sredstvi ( | Gams, | 2001). V nasprotju z nekaterimi drugimi jamami | C |
stropu so posejane z čebulastimi stalaktiti ( | Gams, | Gustinčič, 2000). Zahodno od Lipiške jame je | C |
sto metrov. To je najočitneje pri Vilenici ( | Gams, | 1984).V Divaški jami in Vilenici je dimna razsvetlja | C |
tekla Reka, ko je še prečkala Matarsko podolje ( | Gams, | 1998a, 1998b), ali so tekli vsaj združeni potoki | C |
kapnikov je ob močnih poznojesenskih padavinah ( | Gams, | 1968a, Gams, Kogovšek, 1998), najpočasnejša | C |
močnih poznojesenskih padavinah (Gams, 1968a, | Gams, | Kogovšek, 1998), najpočasnejša poleti, ko večina | C |
rovov trajnejšo temperaturo, med 8,2 in 9,2~C ( | Gams, | 1970a).V Pivki jami segreva jamski zrak pozimi | C |
dokažemo samo z meritvijo naraščanja temperature ( | Gams, | 2001).Sušenje precej prispeva k izločanju sige | C |
po tektonskem znižanju dna Planinskega polja ( | Gams, | 1991, 1998b).Slabe (1996) je po skalnih oblikah | C |
prvotno tekla po danes suhi Čepovanski dolini ( | Gams, | 1998č).Na severovzhodnem dolastem robu Banjške | C |
brezna po: Martinčič, 1977; drugo po: Mihevc in | Gams, | 1978). 8.3.3. | C |
led zapre prehod iz udornice v brezno (Mihevc, | Gams, | 1978).Kaže, da se zapora in odprtje jamskega | C |
magnezijevo trdoto (5-6~N), ob 8~N kalcijeve trdote ( | Gams, | 1965).Potok iz Blatnega rova, v katerega priteka | C |
reke kraške in nekraške celinske Slovenije ( | Gams, | 1998c).Jezero z manj zamude reagira na novembrske | C |
polju pri gradu Hasberk (Šerko, 1948, 1948/49, | Gams, | 1965c).Ponora na levi in desni stran struge | C |
teh sta delovali še Stara in Jakovska žaga ( | Gams, | 1981b).Drugi vzrok za zmanjšanje poplav je sprememba | C |
8.4.35. Vodne razmere na Planinskem polju ( | Gams, | 1981b).Na skici so s pikami označene močvirnate | C |
akumulacije na dnu polja je prispeval tudi človek ( | Gams, | 1981).Poplavno dno sta prvotno poraščala redko | C |
in danes predstavlja vrhniško-cerkniški niz ( | Gams, | 1998e).To potrjuje flišni otok pri Kališah, | C |
8.4.35. Načrt in presek Skednene jame ( | Gams, | 1963).Že sam načrt izdaja staro vodno jamo, | C |
objavljeno v prvi daljši jamski monografiji ( | Gams, | 1963).V zahodnejši, okoli 4,5 km dolgi Najdeni | C |
8.4.36. Načrt jame Logarček ( | Gams, | 1963, AC 3).Kratko zgornje nadstropje (glavni | C |
Idrijce do Kalc in naprej v doslej neznani smeri ( | Gams, | 1998e).Verjetno so nekarbonatni prodniki in | C |
let, tekla Ljubljanica proti Krški kotlini ( | Gams, | 1987). Na 20-30 m visoko teraso med Retovjem | C |
dosegel še sosednji pritok z imenom Prušnica ( | Gams, | 1998e).S pospešeno zadenjsko erozijo kot posledico | C |
mestu, kjer se združita, je jezero globoko 47 m ( | Gams, | 1963c), po potapljaških raziskavah pa 51 m | C |
tako da je to najgloblje jezero na Slovenskem ( | Gams, | 1963c). 8.5.5. Kraški bruhalnik iz barjanske | C |
sodraške Bistrice naravnost proti JV v Kolpo ( | Gams, | 1984b). Najdaljši in najtrajnejši pritok na | C |
metrov višjo nadmorsko višino kot Kočevsko polje ( | Gams, | 1985/86).Zaradi tanke prsti so že pred zadnjo | C |
izvirov, ki na obeh straneh dovajajo tršo vodo ( | Gams, | 1995c). S tektonsko dvignjenega visokega krasa | C |
preusmerila skozi Ljubljanska vrata k Savi ( | Gams, | 1987b).Pred dvigom ozemlja z današnjo razvodnico | C |
Muljavi in nastajanje polslepe Muljavske doline ( | Gams, | 1987a). Na hidrološki karti je Krka v 28 km | C |
ki je poglobil uvalo pri naselju Male Dole ( | Gams, | 1997a). V vzhodnejšem Dolenjskem podolju zbira | C |
izvirala Temenica, kakor so bile prve razlage ( | Gams, | 1959b), bi morala zapustiti vidnejše sledove | C |
vasjo na 250 m in pri Vinkovem vrhu na 310 m ( | Gams, | 1998e). Zmik ob prelomnici je povzročil pritisk | C |
tudi gorovje Rog (Premru, 1982, Habič, 1988, | Gams, | 1998a). Vendar je tektonsko pogojena slemenitev | C |
različnega rečnega nanosa, ki določa vodni padec ( | Gams, | 1961).Pri prodonosni Kolpi znaša 0,95 in pri | C |
kadunje po rudniškem arhivu je objavljen v: | Gams, | 1961).Taka lega plasti dokazuje nekdaj širšo | C |
in špranjah ostali visoko na stenah (Hrovat, | Gams, | Proteus, 18, 1955/56, 52-53). Pod vasjo Gornja | C |
Velika Soška korita v Trenti in Tolminska korita ( | Gams, | 1998č). Hidrološka posebnost Julijskih Alp so | C |
jašek v ledenem čepu pa z leti menja globino ( | Gams, | 1962a, 1962d, 1997b) (risba 65).Odkar se je | C |
mnoga danes nižja kraška polja Dinarskega krasa ( | Gams, | 1964b). V gorovju med Vojami in Dolino triglavskih | C |
kotanj prispevala glacialna erozija in korozija ( | Gams, | 1962e).Suhih kotanj tipa vrtače, dola in dolaste | C |
najdemo tudi v Kristalni jami nad vasjo Kupljenik ( | Gams, | 1962/63).Dober kilometer od jame pod Babjim | C |
Profil Jame pod Babjim zobom (po načrtu DZRJS; | Gams, | 1962/63).Končni del rova, kjer je voda sigotvorna | C |
s skalo. Tako je danes v Triglavskem breznu ( | Gams, | 1962a). Verjetno je tako nastalo tudi brezno | C |
najmlajšimi členi visokogorstva v Sloveniji ( | Gams, | 1998č), zato vzdrži razlaga, da je Potočka zijalka | C |
poleti jezerski in pozimi smučarski turizem ( | Gams, | 1991). Druga naravna turistična objekta na Koroškem | C |
tako da jo visoka voda doseže le še redko ( | Gams, | 1968). ------------------------------ | C |
primeren za ogled turistov in šolskih ekskurzij ( | Gams, | 1968g). Kras sega na ozemlje ljubljanske občine | C |
tal štrleči kamni, ki imajo gladko površino ( | Gams, | 1972).Žal pa za pridobivanje limonita ni zgodovinski | C |
zato je to območje tudi potresno in poplavno ( | Gams, | 1998č). ------------------------------ | C |
do globine 51 m, kar je največ na Slovenskem ( | Gams, | 1963c). 8.7.5. | C |
smo mel gor, navrh gor je mogu bit pa zmerej | gams. | Smo mel od medvedov, žiraf do slonov - vse žvali | C |
. / . 2000.02.26 kronika.txt:16260 . / | Gams | kot nalašč za predvolilni golaž? Zavržena | D |
začinjeno politično ozadje, saj naj bi bil nesojeni | gams | končal v radovljiškem predvolilnem golažu.»Napad | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |