dolina (101-200)

gorah nad tisto vasjo je bila prečudno lepa	dolina.	Vanjo se je prišlo skozi ozko sotesko.	A
Bila sem ukleta v kraljico kač. Kačja	dolina	je tvoja.Na, demantno krono in okronaj z njo	A
»S tistega, ki daje vsaj takih vojakov kot	dolina.	« »No, če ni boljših, bomo tepeni,« je pozabavljal	A
počitka pa prijaznih besed in pozdravov veliko.	Dolina	krog gradišča se je napolnila s šotori.Po ravnini	A
udarci so peli zakrivljeni kozlovski rogovi ‒ vsa	dolina	je tonila v jeki; glasovi rogov so pluli do	A
in vztrepeta. Kakor da se je zveselila vsa	dolina	in da hoče zavriskati.Zamolkel krik jekne iz	A
nobenih sovražnikov. Toda sredi pota, kjer je	dolina	najožja, se dvigne pred njim iz trave človeška	A
hrastovem gozdu na strmem pobočju, kjer je bilá	dolina	najožja.Na pisk so prirasle iz tal postave tovarišev	A
Sonce se je polagoma bližalo zatonu.	Dolina	se je stisnila, sence so se zgrnile nad čete	A
bliskovito švigali po telesih Slovenov. Vsa dolga	dolina	je bilá zamotana veriga besnečih vojakov, ki	A
v plahost, vse postranske ulice, vsa Solzna	dolina,	Sužnji trg, vse je goltalo množice in Belizar	A
Ob sončnem zatonu se je razširila pred vojsko	dolina.	Obdelano polje jo je pozdravilo.	A
Zamislil se je kakor v lepe sanje.	Dolina	pred njim se je širila, prostrana ravan se je	A
po zraku, torbice odletavale na plečih in vsa	dolina	se je smejala z deškimi glasovi.Tekli so veselo	A
sredi dopoldneva se je odprla pred menoj široka	dolina,	iz katere je kipel kvišku zvonik. Začuden sem	A
velik križ z ogledali, ki napovedujejo vreme;	dolina	vedno čaka na to, da se bo sonce odbilo od oblakov	A
moraš zvoniti, tri očenaše zmoliti ...« In vsa	dolina	se je zganila, ko so ob poslednjih rdečkastih	A
razvalina nekdanjega zaleškega gradu. Pod njo se	dolina	ustavlja, toda podoba je, da se hoče nazadnje	A
na mnoge storjene grehe in prizadete krivice.	Dolina	je opojno lepa!Kakor na dlani se razgrinja pred	A
vrtnarjenja je bil zares nad pričakovanje lep: vsa	dolina	ni premogla tako ranih povrtnin, ki so se zaradi	A
zagrenjenosti je nazadnje skoraj prezrl, da se	dolina	že odeva z novim zelenjem ... Pomlad je	A
varne razdalje, »tako povem. Še jutri izve vsa	dolina,	kakšnemu rablju si prišel v kremplje ...«	A
preplavilo ponosno zadoščenje. Vsi bodo čitali, vsa	dolina	bo izvedela!Čudili se bodo in govorili bodo	A
je spet izginila: pred njim se je razgrnila	dolina.	Njeno ploskev je prekrivala sivina prvega mraka	A
VI.	Dolina	je podobna velikemu sploščenemu kotlu, kamor	A
ostalih prekupčevalcev. Ljudstvo se je dvignilo,	dolina	se je vznemirila. Cesta proti Gradišču je bila	A
Stopil je v zimsko noč. Sneg ni več naletaval in	dolina	je tičala pod belo, v mraku se svetlikajočo	A
bi imela za posledico popolno odtujitev vode.	Dolina	je prisluhnila.Kdo bo zmagal: mogočni trgovec	A
videla i kotlina i dalje ob strani se šireča	dolina.	Težko se oddihujoči Miklausin je Gradnika ponosno	A
. / stran 205 . / besede, je razumel glas ...	Dolina	je spala, mir je bil pod nebom in na zemlji	A
se je napotil proti fari. Vsa rosna je bila	dolina,	sonce še ni seglo vanjo.Spala je tisto najlepše	A
bolj se je nižalo nebo; en sam dan še in vsa	dolina	bo utopljena v noč, za zmerom. ”Odtod!“ je	A
začudil, ko se je ozrl po dolini. Zakaj vsa	dolina	je bila v senci. ”Resnično: še nocoj, še	A
noč na zemljo; ko je vzdignil glavo, je bila	dolina	v meglenih sencah, so prve zvezde, še bele in	A
Skozi robidovje je videl dolino. Ta	dolina	je bila vsa zelena in se je smejala v soncu	A
je odložil culo, legel je v travo. Vsa lepa	dolina	je bila v senci; tudi Betajnova, na oni strani	A
nebo s široko odprtimi očmi. Temna je bila	dolina,	nebo pa je bilo zmerom svetlejše; rdilo se je	A
stresel se je voz... Zbogom, mesto, zbogom,	dolina,	zbogom, življenje!Vlak drdrá, enakomeren, zamolkel	A
mladi glasovi, zmerom nižje se je pogrezala	dolina,	tam gori pa so že goreli hribi, sonce je prihajalo	A
je razprostirala pod njó vsa šentflorjanska	dolina.	Vrata so se odprla in Frfila je odšel in ko je	A
slavnosti po vsi naši lepi domovini. Šentflorjanska	dolina	je bila v zastavah in v zelenju.Nad cesto, po	A
proti domu. Noč je bila svetla in tiha; vsa	dolina	se je potapljala v čudoviti svetlobi. ”Strašno	A
je in se je napotil. Prelepo jutro je bilo,	dolina	šentflorjanska pa ni uživala te lepote s hvaležnim	A
pil bratovščino; ponoči, kadar je spala vsa	dolina	šentflorjanska, je sedel ob oknu in brenkal	A
blagoslavljali čitalniško trobojnico in je gorela vsa	dolina	šentflorjanska v rodoljubnem ognju, se je prikazal	A
/ . / stran 165 . / tako sem jo videl. Vsa	dolina	šentflorjanska je bila v senci in mrzel veter	A
napotila v dolino šentflorjansko, ki je najlepša	dolina	na svetu in ki je dom in zavetišče mnogoterih	A
začela žalostna vojska, kakršne še ni doživela	dolina	šentflorjanska.Brat je bil proti bratu, sin	A
gre narazen, da se žalostno cepi in razblinja	dolina	šentflorjanska, nekoč zavetišče in tabor vseh	A
...“ Vsa tiha je že bila	dolina	šentflorjanska, ko se je vračal Jareb v svoj	A
/ stran 209 . / Čez tri nedelje je gledala	dolina	šentflorjanska poroko, kakršne ni gledala prej	A
njegov obraz je bil kakor od sivega kamna.	Dolina	je bila lepa, da ne lepše na svetu, kakor da	A
se vzpenjali sočni pašniki visoko v planine.	Dolina	sama pa je bila velik vrt sredi polja.Iznad	A
več jih je bilo, kmalu so zasenčile vse nebo,	dolina	pa se je potopila v črno jezero.Župnik se je	A
sam in slab. Faranom se je zdelo, da se je	dolina	izpremenila tisto noč in tisto uro, ko je župnik	A
je odpahnil okno ter je gledal po dolini.	Dolina	pa je bila tako tiha, kakor da je sapo zatajevala	A
zavrisnilo tam in tod, nato je utihnila vsa	dolina;	tudi veter se ni več ganil in zvezde so romale	A
v dolino. Zvezde so sijale tiho in žalostno,	dolina	je bila temna. Najmlajši sin se je sklonil	A
Šla sta počasi v klanec.	Dolina	je bila vsa temna pod njima; kakor silna črna	A
da se pod mano zemlja maje in da se bo vsa	dolina	pogreznila.Na tisto mislim, kar sem slišal pri	A
Toliko vem nocoj, da ne bom čakal dneva, ko se	dolina	pogrezne.To sem ti prišel povedat, zato da ne	A
Ampak to vem in to ti rečem: če bi se ta naša	dolina	pogreznila za sto klafter in še globlje, prav	A
jih je bil župnik razodel. Kakor zakleta je	dolina;	hiše se majó, gospodarji pa ne vidijo razpok	A
že v oktobru, pa se je nenadoma splašila vsa	dolina.	Kovač se je pripeljal iz mesta, spravil je	A
Na zimo, že blizu božiča, je osupnila vdrugič	dolina	osojniška. Elija se je bil za silo popravil	A
je zazibalo. V žarki luči se je svetila vsa	dolina	do hriba in do neba. Krčmarju se je bleščalo	A
ugledale temno in trdo skrb. ”Čegava bo nekoč ta	dolina,	ta lepa zibka naša?“ je vprašal v svojem žalostnem	A
dolgo, otroci moji? S težkim srcem vas čaka	dolina!	“ Tam, kjer je bila nekoč domačija Kovačevih	A
kamor bo noga ukazala; saj ni na svetu le ena	dolina	osojniška -- še bom stal na hribu!“ Premišljeval	A
še nikoli ni slišala Prisojnica, niti ne vsa	dolina	šentflorjanska. ”Naš gospod župnik je obolel	A
tepež, silen, kakršnega še nikoli ni gledala	dolina	šentflorjanska.Nebo sijajno, žareče, v plamenih	A
njegov tabor že prostran, kakor ob sodnem dnevu	dolina	Jozafat.Tej strašni noči, v njeni tišini še	A
/ stran 193 . / Vas se zasveti iznad vasi,	dolina	se prikaže izpod hriba, gore se umikajo, nebo	A
v globok prepad; tam doli se je pričela ozka	dolina	in iz hriba, pod vasjó, je izviral studenec	A
Zamolklo je hropela in smrčala v pijanih sanjah vsa	dolina;	zvezde so gledale nanjo, mežikale so in so se	A
Kurent kraj gozda, se je ozrl. Temna je bila	dolina;	zvezde ji niso več sijale, jutro je še ni pozdravilo	A
Svatje, kedaj bo vaš kelih do vrha poln? Ti črna	dolina,	kedaj ti bo sijalo tisto jutro, ko bo ozdravljeno	A
se je svetila zvezda na nebu. Tam spodaj leži	dolina,	temotna, tiha; beli se vas iz sence; globoko	A
sonce ni svetlo, da palijo sence, ki jih je	dolina	polna. Megla, prašna in vroča, je bila pred	A
ljub in drag in ki mi je zdaj čisto tuj. Vsa	dolina,	prav do vrhniških hribov, se mi je zdela kakor	A
železnica kakor železen pas. Spodaj je bila ozka	dolina,	ki se je polagoma širila; goli, dolgočasni holmi	A
razvedrilo, sonce pa je bilo že davno zašlo, vsa	dolina	je bila že v globoki senci. Lojzetu je bilo	A
mesto. Žarko je zasijalo dopoldansko sonce, vsa	dolina	ga je bila polna; bele vasi so se bleščale tam	A
opojen vonj. Tam doli se je potapljala vsa	dolina	v sončnih žarkih; bele hiše so se lesketale	A
životom in izgubljenimi očmí ... Vsa neizmerna	dolina	tam doli, -- sama strašna noč, polna vzdihov	A
in ozko dolino, nečkàm podobno. Lepa je bila	dolina,	vsa zelena, mirna, kakor nedeljska.Na oni strani	A
izpraševala. Ne vem, če je še na svetu tista	dolina;	zdi se mi, kakor da bi je ne bilo več...	A
več... Bili smo spet na poti, pod nami je bila	dolina;	še eno drevo, še en ovinek in nikjer je ni bilo	A
ŠENTFLORJANSKE PESEM Kako si prostrana,	dolina	šentflorjanska!Otrok, kakor sem bil, sem te	A
PESEM Tudi ti ne boš pozabila name, lepa	dolina	šentflorjanska. Lahko se užaljena odvrneš	A
nametal na tvojo podobo ... Pozdravljena mi,	dolina	šentflorjanska, v poldanskem soncu žareča, v	A
I Ko se zmrači, utihne nenadoma vsa	dolina	šentflorjanska. Komaj odtod, komaj od ondod	A
Kdo moti to noč, tihih sladkosti polno?	Dolina	šentflorjanska, ki je bila zaspala ob mraku	A
razsajajo kakor kuga po nesrečnih tujih deželah. O	dolina	šentflorjanska, ti sveta, od Boga izmed vseh	A
v obraz, rosa je bila v mehkotoplem vzduhu,	dolina	šentflorjanska se je dramila smehljaje. Učitelj	A
gospod adjunkt? Nikoli se mi ni zazdelo, da bi	dolina	šentflorjanska ne bila najlepša dolina na svetu	A
da bi dolina šentflorjanska ne bila najlepša	dolina	na svetu;zakaj nerodoljubna bi bila taka misel	A
Ves svet je deležen greha, Bog se usmili, tudi	dolina	šentflorjanska ga je deležna; zato pa ni treba	A
in usmiljeno bodi naše srce! ... Tako je ostala	dolina	šentflorjanska čista in verna: morda je romal	A
bi našel cesto in čemu bi ceste iskal, če je	dolina	šentflorjanska v samem njegovem srcu? In če	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani