nova beseda iz Slovenije

dolžnik (1.553-1.652)


obveznih prispevkov za socialno varnost, če      dolžnik      preživlja druge osebe, pa najmanj znesek v višini  S
obveznih prispevkov za socialno varnost, če      dolžnik      preživlja druge osebe, pa najmanj znesek v višini  S
preživnino dajal, preživnina idr.) plačuje dolžnikov      dolžnik      te dajatve brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti  S
bodočih dajatev računa po času, ko je dolžnikov      dolžnik      prejel sklep o izvršbi. Dolžnikov dolžnik vodi  S
dolžnikov dolžnik prejel sklep o izvršbi. Dolžnikov      dolžnik      vodi posebno evidenco o sklepih o izvršbi za  S
pridobi upnik na njej zastavno pravico. Dolžnikov      dolžnik      nima pravice pritožbe zoper sklep o rubežu.  S
zarubljenega vrednostnega papirja, opravlja      dolžnik.     Za čas oprave teh dejanj mu izvršitelj vrne zarubljen  S
Odgovornost dolžnikovega dolžnika) Dolžnikov      dolžnik      odgovarja upniku za škodo, ki mu jo povzroči  S
ravnomočen. Če je upnik predlagal, naj se dolžnikov      dolžnik      izjavi o terjatvi, na katero predlaga izvršbo  S
obvestilo o izjavi dolžnikovega dolžnika, če pa se      dolžnik      o terjatvi ni izjavil, pa po poteku roka, v  S
(Obveznosti dolžnika in upnika)      Dolžnik      mora dati v roku, ki ga določi sodišče, na zahtevo  S
izročiti listine, ki se nanjo nanašajo. Če      dolžnik      to zahteva, mora upnik, na katerega je sodišče  S
upnik zahteva s tožbo, če bi imel to pravico      dolžnik.      Na listini, ki jo izroči upniku, sodišče zaznamu  S
terjatev, na katero je dovolilo izvršbo. Če ravna      dolžnik      v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se  S
kakšno pravico še drugi, lahko položi dolžnikov      dolžnik      v korist vseh teh pri sodišču celoten znesek  S
prenesena terjatev v izterjavo, lahko dolžnikov      dolžnik      uveljavlja samo tiste ugovore, ki bi jih lahko  S
bi jih lahko uveljavljal proti dolžniku. Če      dolžnik      odstopi preneseno terjatev po prenosu, to nima  S
terjatev prenesena v izterjavo, sklep, da mora      dolžnik      izročiti to stvar sodišču, ki jo bo izročilo  S
predlog izvršbo za izročitev stvari. Če ravna      dolžnik      v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se  S
izvršbi tudi proti delodajalcu, s katerim sklene      dolžnik      novo delovno razmerje, in sicer od dneva, ko  S
vročen sklep o izvršbi. Delodajalec, pri katerem      dolžnik      ni več v delovnem razmerju, mora nemudoma s  S
obvestiti sodišče. Če delodajalec, pri katerem      dolžnik      ni več v delovnem razmerju, ne ve za novega  S
izplačila plače dolžniku, ki jo je odobril sam      dolžnik,      (upravna izplačilna prepoved), ima pravni učinek  S
Za izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima      dolžnik      pri organizaciji za plačilni promet, se uporabljajo  S
Omejitev izvršbe) Na denarna sredstva, ki jih ima      dolžnik      pri organizaciji za plačilni promet iz naslova  S
sklepom o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima      dolžnik      pri organizaciji za plačilni promet, naloži  S
(Izvršba na sredstva v tuji valuti) Če ima      dolžnik      pri organizaciji za plačilni promet sredstva  S
izvršbi, na dolžnikovem računu ni sredstev, ali če      dolžnik      zaradi vezave s sredstvi na računu ne more razpolagati  S
poplačilo, ko sredstva prispejo na račun oziroma ko      dolžnik      dobi pravico z njimi razpolagati. Če takrat  S
zarubljena ali po zakonu izvzeta iz izvršbe.      Dolžnik      lahko določi vrstni red računov, iz katerih  S
če sodišče na upnikov predlog ugotovi, da ima      dolžnik      več računov pri različnih organizacijah za plačilni  S
izvršbi tisti organizaciji, pri kateri ima račun      dolžnik,      ki ga je upnik v predlogu za izvršbo določil  S
mestu. Če v primeru iz prejšnjega odstavka      dolžnik      nima sredstev na računu, pošlje organizacija  S
organizaciji, pri kateri ima račun naslednji      dolžnik.      147. člen   S
krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima      dolžnik      stalno prebivališče; če dolžnik nima stalnega  S
katerega ima dolžnik stalno prebivališče; če      dolžnik      nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji  S
Sloveniji, pa sodišče, na območju katerega ima      dolžnik      začasno prebivališče. Določba prvega odstavka  S
ali na drugo nepremičnino)      Dolžnik      lahko v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi  S
sklep ni pritožbe. Sodišče ugodi predlogu, če      dolžnik      izkaže za verjetno, da bo terjatev poplačana  S
s prodajo druge nepremičnine. Če predlaga      dolžnik      kot drugo izvršilno sredstvo izvršbo na plačo  S
denarne prejemke, ugodi sodišče predlogu, samo če      dolžnik      izkaže za verjetno, da bo terjatev poravnana  S
ne pri neposredni pogodbi ne more biti kupec      dolžnik,      sodnik, izvršitelj ali kdo drug, ki uradno sodeluje  S
V sklepu sodišče tudi odloči, kdaj se je      dolžnik      dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše  S
poplačilo. Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi      dolžnik,      če terjatve, njene višine ali vrstnega reda  S
210. člen      Dolžnik,      ki kot lastnik stanuje v prodani družinski stanovanjski  S
da obdrži pravico do najema stanovanja, mora      dolžnik      vložiti v 60 dneh od prejema sklepa o izvršbi  S
dražbenega naroka, sicer to pravico izgubi.      Dolžnik,      ki obdrži pravico stanovati na prodani družinski  S
najemnino za profitno stanovanje. Če se kupec in      dolžnik      o višini najemnine ne sporazumeta, jo določi  S
njihovo vrednost in s sklepom odloči, da mora      dolžnik      v določenem roku izplačati to vrednost upniku  S
upnik v predpisanem roku ne predlaga, naj mu      dolžnik      izplača vrednost stvari, sodišče ustavi izvršbo  S
upnikov predlog sklep, s katerim odloči, naj      dolžnik      položi pri sodišču znesek, ki je potreben za  S
tretjega odstavka 215. člena predlagal, naj mu      dolžnik      plača vrednost stvari, ki bi mu jih bil moral  S
njihovo vrednost in s sklepom odloči, da mora      dolžnik      v določenem roku plačati to vrednost upniku  S
dolžniku izvršbo. Upnik lahko predlog, naj mu      dolžnik      plača vrednost stvari, vloži v osmih dneh od  S
(Krajevna pristojnost) Če mora      dolžnik      po izvršilnem naslovu nekaj storiti, dopustiti  S
pristojno sodišče, na območju katerega mora      dolžnik      izpolniti obveznost iz izvršilnega naslova.  S
podlagi izvršilnega naslova, po katerem mora      dolžnik      storiti nekaj, kar lahko stori tudi nekdo drug  S
226. člen (Dejanje, ki ga more opraviti le      dolžnik)      Če mora dolžnik po izvršilnem naslovu nekaj  S
Dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik) Če mora      dolžnik      po izvršilnem naslovu nekaj storiti, kar ne  S
izreče sodišče tudi denarno kazen za primer, če      dolžnik      v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti.  S
in podjetniku pa do 50,000.000 tolarjev. Če      dolžnik      ne izpolni obveznosti, opravi sodišče po uradni  S
višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če      dolžnik      niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti  S
upošteva pomen dejanja, ki bi ga moral opraviti      dolžnik,      ter druge okoliščine primera. 227. člen   S
člena tega zakona, tudi tedaj, kadar ravna      dolžnik      v nasprotju s tem, da mora nekaj dopustiti ali  S
na upnikov predlog s sklepom odloči, da mora      dolžnik      položiti varščino za škodo, za katero upnik  S
upnik izkaže, da jo bo verjetno utrpel, če bo      dolžnik      še naprej ravnal v nasprotju s svojo obveznostjo  S
izdanega v postopku zaradi motenja posesti,      dolžnik      prostovoljno izpolnil svojo obveznost, oziroma  S
neizvršitev dejanja, ki ga more opraviti le      dolžnik.      Predlog za izvršbo po prvem odstavku tega člena  S
kakšne upnikove obveznosti, se šteje, da je      dolžnik      podal izjavo takrat, ko je upnik izpolnil svojo  S
zavarovane terjatve ter zastavitelja, če ta ni hkrati      dolžnik      zavarovane terjatve, pravni temelj, zemljiškoknjižno  S
zavarovane terjatve ter zastavitelja, če ta hkrati ni      dolžnik      zavarovane terjatve (osebno ime, prebivališče  S
zastavne pravice na podlagi sporazuma strank) Če      dolžnik      ob zapadlosti ne izpolni zavarovane obveznosti  S
ki jo utegne zaradi predhodne odredbe utrpeti      dolžnik.      259. člen   S
odredbo in razveljavi opravljena dejanja: 1. če      dolžnik      položi pri sodišču zavarovano terjatev z obrestmi  S
zavarovano terjatev z obrestmi in stroški; 2. če      dolžnik      izkaže za verjetno, da je bila terjatev takrat  S
izvršena predhodna odredba. V teh primerih ima      dolžnik      pravico od upnika zahtevati tudi povrnitev prizadejane  S
dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi      dolžnik      s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo  S
namen zavarovanja, zlasti pa: 1. prepoved, da      dolžnik      ne sme razpolagati s premičninami, in hrambo  S
remičninami, in hrambo teh stvari; 2. prepoved, da      dolžnik      ne sme odtujiti ali obremeniti svoje nepremičnine  S
ali nastanek težko nadomestljive škode; - da      dolžnik      z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka  S
začasno odredbo pripravljen zadovoljiti s tem, da      dolžnik      položi določen znesek kot varščino. Sodišče  S
začasne odredbe tudi na predlog dolžnika. Če      dolžnik      položi varščino, ustavi sodišče postopek in  S
sodišče določi kot varščino za škodo, ki bi jo      dolžnik      utegnil utrpeti zaradi izdaje in izvršitve začasne  S
(Povrnitev škode dolžniku)      Dolžnik      ima pravico od upnika zahtevati povračilo škode  S
za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo mora      dolžnik      predlagati tudi vpis zastavne pravice, ustanovljene  S
organizacije za plačilni promet na sredstva, ki jih ima      dolžnik      pri njih.Organizacije za plačilni promet v teh  S
promet izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima      dolžnik      pri njej, tudi če se sklepi o izvršbi in zavarovanju  S
nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je      dolžnik,      ne uporablja, dokler minister, pristojen za  S
upniku pred uveljavitvijo tega zakona, lahko      dolžnik      in upnik nasprotujeta v roku iz petega odstavka  S
je preživninsko obveznost prevzel dolžnikov      dolžnik,      - če niso več izpolnjeni pogoji za pravico do  S
47. člen (1) Kadar      dolžnik      ob zapadlosti ne poravna terjatve, zavarovane  S
ne uporablja, če se tako dogovorita upnik in      dolžnik.      2. člen   S
je dala. Pooblastilo, ki ga je dal stečajni      dolžnik,      preneha, ko nastanejo pravne posledice začetka  S
194. člen Glavni      dolžnik      in porok sta lahko skupaj tožena, če to ne nasprotuje  S
8. uvoznik trošarinskih izdelkov je carinski      dolžnik,      določen v skladu s carinskimi predpisi oziroma  S
predznamovana lastninska pravica v korist osebe, ki ni      dolžnik      v izvršilnem postopku, 2. zaznamba spora o pridobit  S
zemljiški knjigi (v nadaljnjem besedilu: stečajni      dolžnik)     , na podlagi sklepa stečajnega sodišča o začetku  S
pridobitve te pravice prva, 2. oseba, ki ni      dolžnik      v izvršilnem postopku, se nadomesti z osebo  S
postopku, se nadomesti z osebo, ki ni stečajni      dolžnik.      Izbris zaznambe stečaja   S
je vknjižena hipoteka, tudi če ni hipotekarni      dolžnik.      (2) V predlogu za izbris morajo biti razložene  S

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  653 753 853 953 1.053 1.153 1.253 1.353 1.453 1.553



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA