denar (601-700)

tovarišijo! O, k nepoštenosti je bil tako nagnjen,	denar	je morala zaklepati pred njim, in kadar ga je	A
več ne zaslužim kakor za močnik? Kam pa daješ	denar,	da si že sredi meseca brez njega?« »M-m, kako	A
potrebami, tako da si je celó v hranilnico nosil	denar.	Milan se je rodil na kmetih.	A
štabu prideljenih ji prodajalk in je šel ves	denar	skoz njene roke. Tako je rasel ugled Jerajeve	A
No, vidiš!« »Ti	denar	trosiš,« se je jezil gospod Jeraj.»Kam pa gre	A
velike, sem pa vse prodala in sem dobila za tisti	denar	židano ruto, dva para nogavic, en par čevljev	A
tabo! Zdaj zapravljaš gumbe, kadar boš imel	denar,	boš pa denar.Malo premisli!	A
zapravljaš gumbe, kadar boš imel denar, boš pa	denar.	Malo premisli!	A
zabavljala, kakor bi drugače, če bi potratil ves	denar	sam.Fant ga tudi rad pije ...	A
dno z zahtevo, naj ji pripravi gospa Jerajeva	denar!	Zaslužek namreč, ki ga Jera ‒ razen majhnih odplačil	A
nalaga zanjo v hranilnici. »Kar pripravite mi	denar	ali hranilno knjižico,« je rekla, »bom že sama	A
sploh nič vedel o tem dolgu. ‒ O, ko bi imela	denar,	tja pred noge bi ga ji vrgla, Jeri, in pri tej	A
je posel in kaj je gospoda! ‒ Ali kje dobiti	denar?	Pa je bilo treba požirati jezo in trpeti krivico	A
besedo. Mar je kaj slutila, mar se je bala za	denar?	V takih skrbeh je torej bila gospa Jerajeva	A
Saj je prav, da se ljudje zabavajo ‒ če imajo	denar,	seveda.Ali jaz vendar nisem poklican, se brigati	A
je dejal čevljar, »riskonto je kakor gotov	denar.	« »Pred enim tednom ne izplačajo,« je vzdihnila	A
volji, da mož kar tako, na lepe oči, izposoja	denar,	ki ni bil zgolj njegov, ampak sta ga privarčevala	A
rekel. . / . / stran 115 . / Kaj ga je brigal	denar!	GOSPODA KOCMURJA POSLI IN NAČRTI IN KVARTE	A
tako?« je vpraševal Kocmur. »Kam si pa dal	denar,	kaj?« »Saj mi je vsega pobrala!« je odgovoril	A
Nase naj gleda, ne na druge!	Denar,	ki mu ga je vzela, mora dati nazaj!Z obrestmi	A
Brez denarja te koj vzemó žandarji!« »Kaj	denar!	V hranilniku imam polno denarja,« se je pobahal	A
»Kaj pa tvoj ata? Ali ne veš, kje imajo ata	denar,	« se je zanimal Stanko. »Ata že imajo, pa še	A
oljem toliko časa, da je razodel, od kod ima	denar.	In potem se mu je zabava, pričeta pri »Struni	A
/ Kdaj sem vam že rekla, da mi pripravite	denar!	Saj grem, le kar moj denar sem!	A
da mi pripravite denar! Saj grem, le kar moj	denar	sem!‒ Ampak fant bo revež!«	A
kašljal in ko se je za silo oblekel, je šel	denar	luščit iz žepov in ga štet.Račun je moral biti	A
zamrmral je: »Naj me koklja brcne, če je bil	denar	njen, ki ga je vrnila!Tista njena terna je bila	A
siten in priganjal, da se urede računi in odda	denar.	Ona se je bridko pritoževala, da podnačelnice	A
S težkim srcem je uredila račune in preštela	denar	in sta z možem pregledovala posledek obračuna	A
primanjkljaja. Jeraj je bil ves prepaden »Kje je	denar?	Primanjkljaj je izključen!	A
Primanjkljaj je izključen!	Denar	mora kod biti!‒ To vendar ve damski odsek, ne	A
bi na vse strani stregel, hkrati pa prejemal	denar,	ga prešteval, zapisoval in nemara še kolkovane	A
malomarno: »Denarja želimo, ne besede. Kje je	denar?	Veselica ni imela primanjkljaja.	A
bil jaz načelnik ženskega odbora, mar je šel	denar	skozi moje roke? Pojasnilo bo dal že tisti	A
Pojasnilo bo dal že tisti ali tista, ki je za	denar	odgovoren ali odgovorna!Da bo dal pojasnilo	A
bila pri vas, pa vendar ne vem, če je pošten	denar,	ki sem ga dobila ‒ ali naj ga vrnem?« Jeraj	A
da je res vrnila Jeri šeststo kron. Ali ta	denar	da je imela vsa dolga leta pošteno v shrambi	A
in katerikoli dan. Z veselico da ni imel ta	denar	nobene zveze. »Zakaj mu ni nikdar povedala,	A
Jerajeva je pričela preudarjati. »Kje bi dobil	denar?	« je vprašala. »Šefa bi naprosil,« je rekel Jeraj	A
da nisem. Te sramote ne maram, da jim daš	denar	in priznaš, da sem ga vzela.Rajši grem v vodo	A
Jeraja ta pretnja ni vznemirila. »	Denar	dam kot darilo in ne kot povračilo, ker nisem	A
da še živiva skupaj. Čast si mi zapravila in	denar	‒ in otroka tudi!O ti!	A
In se umaknemo očem in jezikom.	Denar	ti bom dajal vsak dan sproti, razumeš, in če	A
Poleg nje je stala Pirčeva in vekala: »Ves	denar!	Kaj bo otrok s toliko denarjem ‒ gotovo je bil	A
Pirčeva je zaplakala. »Ves	denar	nam je izginil.Denar in hranilna knjižica, vse	A
»Ves denar nam je izginil.	Denar	in hranilna knjižica, vse, kar sva v teh desetih	A
zapro fanta ‒ tako je še mlad! ‒ rajši utrpim	denar,	saj niso samo moževi prihranki, so moji tudi	A
Revolver je moj,« se je oglasil Tonček, »za moj	denar	je kupljen.« »Tvoj ali pa Nackov!« ga je z zaničljiv	A
pogledom zavrnil Stanko. »Tvojega starega je bil	denar,	pa ne tvoj.« Temu Tonček ni mogel oporekati	A
prisilno delavnico! Zato ker si ukradel očetu	denar.	« »Saj si me ti naučil, ti si šel v hranilnico	A
Še enkrat reci, pa te klofnem!« »	Denar	daj nazaj!« je vekal Tonček. »Niti ne maram	A
Zakaj se je dal zapeljati Stanku in ukradel doma	denar!	Zdaj je izgubljen na tem in onem svetu.	A
prišli trije fantalini. V Ljubljani so pouzmali	denar	in so jo nemara mahnili proti Trstu.« Krčmar	A
stiskal pesti, pogledoval kvišku in škripal: »Moj	denar,	moj denar!« »Če bi le vedela, kaj je s fantom	A
pogledoval kvišku in škripal: »Moj denar, moj	denar!	« »Če bi le vedela, kaj je s fantom,« je vzdihovala	A
je in ropar, ne pripoznam ga za sina! ‒ O moj	denar,	moj denar!« »Ne bodi tako neusmiljen!« je prosila	A
ne pripoznam ga za sina! ‒ O moj denar, moj	denar!	« »Ne bodi tako neusmiljen!« je prosila žena	A
na vse plati in strogo pogledal ženo. »In	denar?	Kje je denar?«	A
»In denar? Kje je	denar?	« »Vidiš, na denar niti mislila nisem!	A
Kje je denar?« »Vidiš, na	denar	niti mislila nisem!Nič ne piše o denarju, ga	A
žandarjem naj bi ga bila peljala, da mu odvzemo	denar!	Denar naj mi pošlje, prismoda stara, fanta lahko	A
naj bi ga bila peljala, da mu odvzemo denar!	Denar	naj mi pošlje, prismoda stara, fanta lahko obdrži	A
S prvim vlakom se peljem tja, jaz hočem svoj	denar!	« »Kaj boš hodil,« je ugovarjala žena, »Tončka	A
listnica, ukradena hkrati z denarjem! Odprl jo je,	denar	je bil notri!Če bi bil ves!	A
stotaki, ki so ji še manjkali: »Kje je drug	denar?	« je vprašal ženo s strogim glasom, kakor da	A
ali naj rečemo: še vedno? ‒ odkar je izgubil	denar,	je iskal tolažbo v pijači.Najprej je napodil	A
/ Res je, kaj zaleže očetu hiša in svet in	denar?	Nam bi pa bilo pomagano in bi se dalo kaj storiti	A
nasmehom pojasnil: »Fanta nisem iskal, ampak	denar.	« Opazovala sta Kocmurja.	A
Opazovala sta Kocmurja. »Kakšen	denar?	« je vprašal Kocmur in njegovo začudenje je bilo	A
začudenje je bilo očitno pristno. »Saj veste, tisti	denar,	ki ga je ukradel vaš Stanko ali sam ali v družbi	A
je mogoče, da ste vi nedolžni ‒ le da se vrne	denar,	pa bo dobro.«Tako je zlepa navajal stražnik	A
se je požuril z oblačenjem. Da je sin ukradel	denar,	ta novica ga je presenetila, razburila ga ni	A
so ga naredili! Notar je sklenil zapisnik ‒	denar,	uro in testament je vzel s seboj, druge stvari	A
lastnega doma in obupava, in sta ji najdeni	denar	in gnezdece v drvarnici živo pričala o bojih	A
vemo,« je odurno odgovoril čevljar. »Ampak svoj	denar	hočem! Kje je denar, ki mi ga je ukradel vaš	A
denar hočem! . / . / stran 229 . / Kje je	denar,	ki mi ga je ukradel vaš fant?« »Gospod Pirc	A
Ampak vaš fant, kje da je, povejte! Kje je	denar!	Kdor tatvino prikriva in kdor krade, oba sta	A
ko je šel na vsezgodaj sam po cesti v mesto ‒	denar	je nesel v hranilnico, pet tisoč goldinarjev	A
je dregnil Stanka in mu zašepetal: »Pripravi	denar!	«Potrkal je s prsti po mizi: »Onda ‒ plačava	A
plačaš prav nobene takse, to ne gre! Ne gledam na	denar,	ali zoper postave je, zoper božje in cesarske	A
sam izda za tatu ‒ od kod drugod naj bi imel	denar	... »Nimaš?« je vprašal Šparenblek.	A
zakladnice v obuteli. Ravnatelj je spravil	denar	in izjavil: »Pojdiva, da pijeva kolek in pečat	A
rad hodil na pot, mikala sta ga prostost in	denar.	Stanko je prirejal večerno prizorišče in s težko	A
niti ni domislil, da je tuji roki pač le za	denar	‒ v smrtnem strahu je mislil, da mu gre za življenje	A
naravnost v Ljubljano grem, čevljarju nesem	denar,	kar ga še imam, na kolena padem predenj in ga	A
Obeta se mu imenitna služba in bo kmalu poslal	denar,	da pride za njim žena, ki jo zelo, zelo pogreša	A
stvar je nujna, sicer ga drugi prehité v službi.	Denar	mora imeti na vsak način, drugače že ve, kaj	A
Ljubljane,« je jecljal Stanko. »Kje si dobil	denar	za pot?« »Jaz ... jaz ... jaz ...	A
pajdaša, ki ste vkup ušli iz Ljubljane? Kje pa je	denar,	kaj, ki ste ga vzeli s seboj?« »Saj ga nimam	A
in rdečo čepico, natakal je vino in prejemal	denar,	s šaljivo besedo se je vmešal v raz govor.Ko	A
si prav tat, vendar se mi smiliš. Zato daj	denar	meni, da ga spravim!Gorje ti, če pri takem fantiču	A
če pri takem fantiču, kakršen si ti, vidijo	denar	‒ koj vedo, da je ukraden! Pri meni pa bo varno	A
igri. Pa se je spomnil na nevarnost, da mu	denar	vzemó in da utegne imeti še sitnosti zaradi	A
se je potipal po prsih, kjer je imel shranjen	denar,	in je preudarjal: Saj bi lahko ostal pošten	A
nad čevljarjem: smolar, čemu nastavlja otrokom	denar,	ali ga ne zna bolje spraviti?Kakor da bi jih	A
in spet pritisnil roko na prsi, kjer je čutil	denar.	Potepeno je za njim korakal Stanko z nagubanim	A
je Stanko pozabljal, kako si je sam prisvojil	denar	‒ tuja krivica mu je rezala v meso, lastne si	A
je jezil Stanko, ko mi je onile ropar pobral	denar!	Strupeno je pogledal očeta.	A
Koj te dam zapreti,« je zagrozil Kocmur. »	Denar	mi vrni, tat, tat, tat!« je vekal Stanko v očeta	A
drugega in šla potem v zapor, vsak v svojo celico.	Denar	pa so spravili v železno uradno blagajno. POVEST	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani