dan (1.201-1.300)

In je bežal. Skrival se je tri dni, četrti	dan	so ga ujeli. Peljali so ga na policijo, kjer	A
za hip, potem je takoj strogo rekla: »Dober	dan,	po jajca sem prišla, kje je gospodinja?«	A
nudilo čebelam prvo pašo in ker so otroci vsak	dan	pripiskali s trobenticami iz šole domov, - pač	A
pač pa je postajal nestrpen, ker se je bližal	dan	srečanja z Ernestom. Sok je šel v vrbe	A
so se trgali za otko, kakor bi jo svoj živi	dan	še ne bi bili videli.Tudi po njivah se je kadil	A
ostril pogled in se razočaran vračal domov, sedmi	dan	pa je stopil iz avtomobila visok fant v temnomodri	A
primem za delo, ker mi je dolgčas, da bi ves	dan	postopal.Do pomladi bom že še pretolkel, potem	A
starejši od njega. Bernard se je učil skoraj ves	dan,	Ernest se je pa potepal in prebiral knjige o	A
v mesto, da bi si poiskal dela. Hodil je ves	dan,	povsod so mu zaprli vrata in rekli, naj se zglasi	A
starega generala. Ta general ima tristo lir na	dan	za svoje postopanje, mu je padlo v glavo.In	A
nedelje je Martin preživel v veliki nestrpnosti.	Dan	je bil neskončno dolg in noč še daljša. Hodil	A
najedla in napila in nato stopila na cesto. Ves	dan	sta se pretikala med sejmarji, Ernest je dobro	A
poglavitna skrb. Zdaj, ko je imel denar, je	dan	za dnem mislil na Jero.Zdaj pač lahko stopi	A
dni se je pripravljal, odlašal je z dneva v	dan	in si govoril, da je za to najbolj pripravna	A
kje prebiti noči? Recimo, pride berač, ves	dan	otepa svoj rožnivenec, k maši hodi in k spovedi	A
otroških očeh je bilo na mah vse spremenjeno:	dan,	vas in ljudje.Bilo mu je, kakor bi se nenadoma	A
čakati, da bi po materini smrti preteklo leto in	dan	- in tega jima ni nihče zameril - vzela sta	A
»Oti je umrla. Umrla je že deveti	dan	po poroki... ‘Ravničarica jo je preklela iz groba	A
»Na mostu? ... Tam je bil vsak	dan.	« »Pustila sva ga na mostu, ko so ga	A
Zamorko takoj nagnal?« je vprašal pob. »Še isti	dan.	Ko se je vrnil s pogreba, je odklenil klet in	A
vzemimo, na primer, samo Kadetko, ki nam vsak	dan	šviga pred očmi.Komaj devet let bo stara, pa	A
ni mogel odločiti, ali bi prišel z besedo na	dan	ali ne. Naposled se je le odkrehnil in začel	A
V bajti nad mestom je. Čez	dan	se malo greje na pragu in gleda v pristanišče	A
kaže drugega, kakor da pridem s pravo barvo na	dan.	»Saj vam verjamem,« rečem resno, »toda	A
verjamem,« rečem resno, »toda ... toda kdo bo noč in	dan	poslušal to klopotanje!« Otroka sta	A
se razgrne pred mano tisti daljni pomladni	dan,	ko sem bil še otrok in sem tudi sam naredil	A
pomladi. Mama, ki je vso zimo ležala, je tisti	dan	prvič spet vstala in prišla pred hišo, da bi	A
začela usekavati v spodnje krilo. Prejšnji	dan	je Hotejčev Matic po svoji stari navadi s kamenjem	A
temveč bi s skalo vred počasi veslal čez dolino.	Dan	je bil jasen in tih.Tam daleč v kotu je nepremično	A
Dobro se bom najedel.« »In potem lahko ves	dan	sediš kar na Laznarjevem ovinku in strgaš svojo	A
dninami in pogostimi obiski po kmečkih hišah. Ves	dan	je po vasi opletala z jezikom ter se mimogrede	A
si izbrala hiše, ki jih bo obiskala naslednji	dan,	se ozrla po večernih zvezdah in zadovoljno vzdihnila	A
ženskam toliko upanja, da so prišle z barvo na	dan.	»Ali je črn?« so vprašale.	A
za tega nesrečnega črva, ki bi jedel noč in	dan	«.Ženske so ji dajale z odprtimi rokami, da	A
ga tudi pred bajto ni pobrala, čeprav je vsak	dan	hodila mimo: Matic se ni skotalil po strmini	A
bebec, ne bi mogel spregovoriti, ker je bil ves	dan	sam in torej ni slišal besede, zvečer pa je	A
danes najedel, povedali, kam naj gre naslednji	dan.	Matic je šel, se najedel in nato postajal po	A
je ponovil Matic in zamežikal. »In nosi ves	dan	debele kamne s proda na cesto.« »S proda	A
kazalec, da bi si zapomnil ta ukaz. Že naslednji	dan	se je napotil v Dominov rob in je storil, kakor	A
in je storil, kakor mu je rekel Hotejec. Ves	dan	je pridno nosil težke kamne s proda na cesto	A
Oddahnil se je, ker se je pred njim razgrnil njegov	dan,	ki je bil jasen kakor nebo nad njim: tam gori	A
nato na Laznarjev ovinek, kjer bo sedel ves	dan.	Matic je še pred vasjo srečal štiri	A
»Matic, ti kar sedi, kar sedi! Ves	dan	sedi! ...In če pridejo ... če pridejo ... no, kaj	A
Živeli smo tam. Vsak drugi	dan	je mati pisala očetu.Zvečer, ko nam je dala	A
Pred tremi leti sem hodil tja k izpitom. Vsak	dan	sem šel ob šestih, v očetovi mašni obleki, z	A
mašni obleki, z nahrbtnikom, polnim knjig. Prvi	dan,	ko sem odhajal, me je oče prijel za roko in	A
po nemarnem skušal božje previdnosti«. Drugi	dan	je mama pekla kruh, in ko je belila peč, so	A
nasprotje. Prva tri leta sem jokal skoraj vsak	dan.	Kakor hitro sem zaslišal svoje ime, sem že imel	A
prvič pretepal in zadnjič jokal v šoli. Drugi	dan	je bila nedelja.Klečal sem pred oltarjem, pogled	A
spomnil Strežka, njegove sreče in Tinke. Čez	dan	sem zamišljeno hodil v zavodu po pustem dvorišču	A
na noge in shodila. Postajala je iz dneva v	dan	nasilnejša. Strežek jo je komaj krotil.	A
življenje. Ko sem se na svoj dvajseti rojstni	dan	vrnil iz ječe in se šel javit orožnikom, sem	A
Pač. Na	dan	potegne fotografijo, jo pozorno pogleda in takoj	A
mrzlično naglico išče po njej. Naposled potegne na	dan	številko revije L'Illustrazione Italiana,	A
neprijetnega na srcu, a ne more z besedo na	dan.	Le z velikim naporom pogleda očku Orlu v oči	A
ramo, ga strese in bodrilno reče: »No, kar na	dan	z besedo!« Drejc ga samo za hip pogleda	A
bolničarji. Drugače pa te divja žalost noč in	dan	tišči za grlo.Na!	A
v meni radostno, kakor zapoje visoki poletni	dan,	ki obstane sredi zelene doline.Bilo je preveč	A
se zlate ure in zlomil se je visoki poletni	dan.	Zapihal je veter plodnega hrepenenja in rodovitne	A
narečju drugi. Otrok je to slišal večkrat na	dan,	zato ni čudno, če je iz vseh teh naglo izgovorjenih	A
Krstili so ga za Peregrina, ker so ga našli na	dan	tega svetnika, in rekli so mu Najdeni, ker je	A
se je svetila, kakor bi bila za ta praznični	dan	posebej očiščena in pološčena.Okrogličar je	A
in živ in prešerno glasen, kakršen je bil čez	dan,	ko je noro vrtel vriskajočo mladino.Zdaj je	A
zazijale, ušesa z grozo prisluhnila. »Sodni	dan!	« je v molk zavreščal Presveta Moštaca.	A
Na pokopališču zvoni!« »Sodni	dan!	Mrtvi vstajajo!« je v grozi zavreščal Presveta	A
boš tiho, te bom tako ubrisal, da še na sodni	dan	ne boš vstal!« »V imenu postave, red	A
borovem gozdičku nad Piranom. Ni bila več noč ne	dan.	Mesečina je bila tako bleda in prosojna, da je	A
sklednika, kar se je pa sicer dogajalo sleherni	dan	že dolgo vrsto let.Potem je stekla do kurnika	A
nisem vedela, da bo kaj. Sama ne vem, kakšen	dan	je danes.Pravi blagoslov; že trikrat sem kihnila	A
sakdanjimi opravki. Pri Pečanovih je bilo že prejšnji	dan	vse križem kražem.Nanca se je vrtela po hiši	A
odprl samo na veliko noč, žegnanje in božični	dan.	Ta preludij je imel naslov »Volles Werk von Piel	A
obilne solze in trdila, da je to najsrečnejši	dan	njenega življenja. »Kaj bi ne bil,«	A
prepričanje je bilo trdno, iz leta v leto, iz dneva v	dan	bolj in bolj neomajno, tako neomajno, da je	A
kralju. Zato je brigadir Cesare Barandello vsak	dan	bolj mrk, surov in okruten.Toda njegova pamet	A
Nad dolino je široko razgrnjen svetel poletni	dan,	ki se nikamor ne premakne, kakor bi čas pozabil	A
počešejo, ker je kljub vsemu vendarle praznični	dan.	Nato se sklonijo nad zibelko in previdno, kakor	A
premagal, toda strup, ki se nabira v njem, sili na	dan.	Žile se mu napenjajo na vratu in na senceh, kri	A
ugasnila sama. Zbudila se je ob zori, kakor vsak	dan,	toda takoj je začutila, da je nekam drugačna	A
umaknila s praga, nato pa je takoj priskakljala v	dan,	se pognala k vrtu, poiskala vrzel v trhlem plotu	A
Saj je ni več. Pred hišo stoji visok poletni	dan.	Počasi obrača težke in žgoče opoldanske ure,	A
Nate!« Naglo seže v žep, potegne na	dan	potni list, ga bliskovito pretrga na dvoje,	A
bil vso porabil za pranje robca. Naslednji	dan	se je sredi dopoldneva odprla lina v vratih	A
krog sebe. Šele tedaj je zapazil, da ni še	dan,	da gori v celici luč. - Kam pa ob tej	A
pa upam na nekaj neverjetnega. - Bližal se je	dan	in on se je zamaknil skozi meglene šipe v sivino	A
je ob steni. * * * Minila je noč in	dan	predno so se odprla vrata Vladimirjeve celice	A
Vladimir se je zavedal počasi. - Kakšen	dan	je danes, je pomislil. - Najbrže je	A
in molčali. Ko so se vračali v dolino, se je	dan	že nagibal. Peter se je zamaknil v zahajajoče	A
in lenobe, na katerega je učitelj skoraj vsak	dan	s prstom pokazal.Toda zaradi tega se Venčku	A
bilo Venčkovo romanje k cilju. Ko se je zadnji	dan	vrnil iz šole, je oče vzel njegovo odpustnico	A
dalje, toda Venčku se glava ni odprla. Ves	dan	je sedel za mizo sključen v dve gubé, zabadal	A
zrelost, nekam nerodno pri duši? Venc je ves	dan	zbegano usmajal po izbi, si segal z debelimi	A
VENCA POVIŠKAJA 125 . / . \/ . / čuden; čez	dan	se potepa, ponoči se premetava na peči in nobene	A
utegnila zanimati zanje. Vendar se je Venc tisti	dan	nabral toliko junaštva, da je bil od takrat	A
Toda Venca to ni žalilo. Prihajal je	dan	za dnem. Nekega poletnega popoldneva	A
patronu sv. Venceslavu, vojvodi češkemu. Čez	dan	pa mu je lajšala gorje s tem, da mu je začela	A
Vstala je s smehom na ustih in je bila ves	dan	kar židane volje.Plesala je, popevala slovenske	A
si se rodil.« Venc se je umaknil v izbo, ves	dan	ležal na peči ter strmel v odtis hlačnega gumba	A
grm ob cesti in udaril s peto ob tla. Toda	dan	se je že nagibal, sonce je zašlo in bližal se	A
na koncu mize, kakor bi ga potrebovali vsak	dan.	Venc je stopil k mizi, vzel likalnik v roke	A
premišljevanju. »O trobentah, kakor na sodni	dan,	« je počasi povedal Venc. »Mhmja,« je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani