bog (1.701-1.800)

»Očetova ne bom nikoli, sinova pa, kakor bo	Bog	hotel.S Črževim Tonetom sta tovariša v trpljenju	A
prve, za neukega poslušalca poglavitne misli.	Bog	ve, kako se bo ta človek, ki se je ‒ kakor pravi	A
vojaščine in bi se zgodilo ono, kar nama je	Bog	namenil.To sem vam hotela povedati nocoj, da	A
je k Čajžu, rekoč: »Ali si slišal, prijatelj?	Bog	jima je namenil, česar sta zaželela, in Bog	A
Bog jima je namenil, česar sta zaželela, in	Bog	je stopil na njiju stran.« »Prišla je muha k	A
nasprotno voljo ali željo? Kaj meniš, dekle, da bi	Bog	ne hotel stopiti na mojo stran?« »Vselej sem	A
stran?« »Vselej sem slišala praviti, da stoji	Bog,	kadar se sklepajo zakoni, na tisti strani, kjer	A
»Nesramno ti je natvezel tisti šušmar.	Bog	daj norcem pamet!« je pridejal Čajž.»Tisti zoprnik	A
Obvaruj mi jo sveti Štefan vsake nezgode!« »	Bog	vam daj srečo z njo in na vseh vaših potih!	A
češ klobaso že imam. In naj te ne kaznuje	Bog,	da bi se spozabil in bi pipec pomolil mački	A
in latvico postavila pred mlatiče na mizo :»	Bog	žegnaj!« Mlatiči pa so rekli: »Nak, nak, tako	A
hiši blagoslov! Še po en lonec moram ‒ ako	bog	da, oba bosta polna!« Stopila je po lonec in	A
Tepanjčani, ako so ga imeli ‒ naj ga imajo,	bog	jim ga blagoslovi!Tole v butalski hosti pa je	A
ga! Naše puške so nabasane samo z listjem ‒	bog	nas varuj nesreče!« Tepanjčani pa so dejali	A
pamtiveka kosajo Butalci zaradi imenitnosti in	bog	ne daj, da bi Tepanjčani kaj imeli, Butalci	A
zgodilo lani, letos se ne bo zgodilo in ako	bog	da, nikoli več.Ko je letos prišel praznik svetega	A
popovi hčeri, zlasti pa o industriji 27 Ako	Bog	da 33 O krških čarovnicah 38 Bekri Mustafa 46	A
beseda mu je bila »Boga mi« in »Boga ti«, »ako	Bog	da« in »hvala Bogu«.Tako mu je bila vsa govorica	A
»Bogme, rakija bo letošnje leto ljuta, ako	Bog	da.Ali je bo premalo.	A
Lovro Jović bi se bil rad žuril in živel, ako	Bog	da, in mu je naneslo, da mu je v gneči pri stojnici	A
in trezni. Jaz pa te ne bom niti pijan, ako	Bog	da.« Take molitve še ni bila čula cerkev trsatska	A
prestana bolezen ni tvorila nikakega zadržka.	Bog	ne daj ‒ skratka: pameten, preudaren mož.«	A
tudi po vratu, nehote mi je roka segla na vrat,	Bog	svojih ne zapusti in sta mi palec in kazalec	A
na šest do osem jalovih je vendar prišla, ako	Bog	da, ena dobra, da si zapalil si cigareto, pa	A
ndustrijo zdravo zanima. . / . / stran 33 . / Ako	Bog	da Iz zemlje belih minaretov, rdečih fesov in	A
človeka, ko govori: vsaka druga beseda mu je	Bog.	Da ne veš, brate, ali moli litanije, bogme, ali	A
njegova globoka vdanost v božjo voljo. »Ako	Bog	dá«, je začetek in konec vsej njegovi modrosti	A
modrosti, prva in zadnja mu beseda: »Kam greš, ako	Bog	dá?« in »Kje si bil, ako Bog dá?« ‒ »Tukaj	A
»Kam greš, ako Bog dá?« in »Kje si bil, ako	Bog	dá?« ‒ »Tukaj, ako Bog dá« ali »Ondukaj, ako	A
Bog dá?« . / . / stran 36 . / ‒ »Tukaj, ako	Bog	dá« ali »Ondukaj, ako Bog dá« ali koderkoli	A
/ ‒ »Tukaj, ako Bog dá« ali »Ondukaj, ako	Bog	dá« ali koderkoli ali nikamor in nikoder, ako	A
dá« ali koderkoli ali nikamor in nikoder, ako	Bog	dá. Seveda, izjeme se dobe povsod, pa bi bilo	A
slišal, povem in povem tem rajši, ker stvar, ako	Bog	dá, ni brez koristne morale. Tisti kmet, ki	A
Zakliče z okna žena mu Kata in reče: »Pomozi ti	Bog,	Pero!Kam ideš, ako Bog dá?«	A
in reče: »Pomozi ti Bog, Pero! Kam ideš, ako	Bog	dá?« »Dobro ti srečo!« ji odgovori mož, »idem	A
ji odgovori mož, »idem v mlin.« »Reci: Ako	Bog	dá, Pero!« »Čemu?« je odvrnil Pero.	A
»Čemu?« je odvrnil Pero. »Ako	Bog	dá ali ne, jaz idem v mlin.‒ Ajd′, magare!«	A
ponižno oglasil naš Pero: »Jaz sem, Kata, ako	Bog	dá!« O krških čarovnicah V Krškem imajo kroniko	A
prihajal k istemu zaključku: Nak, nje preljubi	Bog	ne bo vzel in je ne bo v svoje kraljestvo, ves	A
in plačal mladi sir, da te bo vesel gospodin	Bog	v nebesih in te bo vesela baba s sirom tudi	A
ravna ti jo lahko i tvoja žena in gospodinja,	Bog	ji dal obilo sreče! Ljubim te, brate, duša moja	A
dolina polna cicvare!« Odgovori sosed: »Dal	Bog,	da je istina!Ne bi se je branil, tako mi svete	A
stran 54 . / O goseh Rajnki doktor Cmok ‒	Bog	mu daj dobro! ako ne bi bil že umrl, še bi lahko	A
Morebiti ji je bilo od izpovednika prepovedano. *	Bog	ve, ali je moja nova žival že kdaj kod drugod	A
ne kakor bi ugajalo občinstvu! Tolažim se:	Bog	ve, čemu je to dobro.Morebiti shujšam, močno	A
Sanje, pravijo, da prihajajo iz želodca.	Bog	ve, kake imenitne dobrote večerjajo Cankar in	A
Tako? Moj	bog,	kar oderi me ‒ kako bomo shajali pri tej draginji	A
da je o pravem času vmes posegel sam ljubi	Bog	in je, zastopan po svoji kranjski eksekutivi	A
tako zalegla Miklavž in Božiček kakor letos.	Bog	jima daj zdravje, dolgo življenje in po smrti	A
revmatizmu in ga tudi nihče nima pri naši hiši.	Bog	ve, kje je to pobrala?Morebiti je v kuhinji	A
da bo vojne kmalu konec, drugi pa, da ne.	Bog	ve, odkod ima to globoko modrost!Zaupljivo je	A
vojne bo takrat konec, kadar bo hotel ljubi	Bog,	ne prej, ne poznej.« Zopet je premikala ustnice	A
kupila. Sva pa rekla z ženo, naj bo in bo že	Bog	dal, in smo navzlic vojni kupili dete, čisto	A
je izjavila: »Luka, ki čez planke kuka.« Sam	Bog	ve, kje je spet to ujela. Tudi naš fant je ljubezniv	A
Napisal je listek in mi ga dal. »Tako in	Bog	vas spremljaj na vaših potih!« Lepo sva se razločila	A
napotje in pohujšanje?« Poučila nas je, da ona ni	Bog	in niti ne vsegavedoča. Genila jo je pa naša	A
fižol in kislo zelje. . / . / stran 91 . / ‒	Bog	ga nama ohrani!« III.	A
nam nosove, pa kaj mi pomaga nos, dokler nisem	Bog	in kos iz praznega ništrca ustvariti veleizdajo	A
Toda tako je. Poudarjam zgolj dejstvo,	Bog	varuj, da bi koga obsojal. Nasprotno!	A
ki me je zmerjala »bankokrata«. Tako plačuje	Bog!	Dve sem ujel živi in ju vrgel skozi okno; pa	A
mali mož v svoji dečji nepoučenosti, da dragi	Bog	sploh ne spada v versko področje nežne mladine	A
odgovori, atek, kateri so oziralni zaimki!« Moj	Bog,	oziralni zaimki!Seveda so!	A
dajajte pogumne odgovore, ne samo »mh« in »nak« ‒	Bog	je dal človeku jezik, da govori. Zanašam se	A
ti bo lepo šetal po tvojega rojstva kosteh.	Bog	te požvižgaj!«Trčila sva in izpila in je zopet	A
dal duška pobožni želji, da bi me požvižgal	Bog,	in je izpil in nalil. Ne vem, do katere ure	A
in se mi je zasmilil in sem obrnil besedo.	Bog	ve, sem rekel, ali sveti Miklavž sploh kaj ve	A
se potuhnejo, gotovo se plahe poskrijejo.	Bog	ve, na katero sovražno zver jih spominja tvoje	A
mrkih groženj. Besedo ji je prekinil sam ljubi	Bog.	Zazvonilo je opoldne.	A
pod podobo svetega Petra, svojega patrona. »	Bog	žegnaj, troštar sveti Duh!« »Joger božji sveti	A
pojavil na pragu Šipelj in jo prijazno pozdravil: »	Bog	daj, gospodična!« O, Šipelj je bil gostilničar	A
tako mislijo, vedno le jed, nikdar ne pijača ‒	bog	ne daj včerajšnji kanon, rajši lanske kumarice	A
trezen. Kadar je trezen, je Smuk, kakršnega je	Bog	ustvaril, z dušo in s pametjo, ali kadar je	A
»Kradem ti!	Bog	te ne kaznuj!Do zadnjega vinarja imam spravljen	A
»tako ga stepem kakor ušiv kožuh! Pa bo že	Bog	dal, da bo vrag odnehal!« Smukova je zdaj vedela	A
sedi! ‒ Vroče je, vroče, malo dežja naj bi nam	Bog	dal, drugače bo slaba za repo in za fižol in	A
in k malici vina ‒ svet ne bo stal več dolgo.	Bog	se nas usmili!‒ Iz Trsta pišejo tako, da je	A
Harmonike pač ne preneso piva, pa je! ... Moj	Bog,	če se spominjam, koliko smo tačas udušili vina	A
odbora za Haderlapov spomenik v beli Ljubljani ‒	Bog	mu daj zdravje! Vsak človek ima pač svoje veselje	A
dvignem svojo čašo z željo: Prijatelj Franc,	Bog	živi tvoj god!« Nato velikansko navdušenje	A
okrogla milostiva si utrne nosek v prepasnik),	Bog	vama povrni razglednice, šopek, torto, govor	A
zanaprej vsako leto imel svoj god. In v to ime	Bog	in narod!« Ta govor ni slab, zlasti še, če poznaš	A
oče za sedaj še ostane. . / . / stran 41 . /	Bog	mu daj zdravje! Koncert in gledališče KONCERT	A
nemudoma in brez daljšega premisleka angažirati!	Bog,	ako sprejme! Seveda je začetnica!	A
šaljiva prikazen, mi poda roko, kakor da sva	bog	ve kako stara znanca, me vpraša, če že dolgo	A
za nadure pa še posebej plačilo! Sicer pa:	Bog	te požvižgaj, koleraba, da si me vsaj prišel	A
Pri vas se dela temeljito.	Bog	te ohrani, Tone, vedno tako delavnega in temeljitega	A
nas ne usmilite!« ‒ tretji: »Mi smo reveži,	Bog	vam povrni, gospod!« Sodnik jim je v kratkih	A
najvdanejšo zahvalo za naklonjeni zapor, naj ga	Bog	tisočero povrne gospodu sodniku!Hkrati je pa	A
oči in se mu zahvaljeval: »Imenitno, imenitno,	Bog	vas živi!« in nagnil je glavo na desno, mu tresel	A
je točil in silil in trkal: »Na zdravje!« in »	Bog	živi!« in »Imenitno!« Nehote se je vsiljevala	A
vsem jogrom božjim, da smo jedli, da smo siti.	Bog	nam nagmeraj ne samo deset ‒ ampak stokrat.	A
Gospodična Slavica, nemojte! Prosim vas, kakor se	Bog	prosi: Nemojte čitati!Meni na ljubo ne!«	A
Ali prisega le ni bila kriva, zato ne, ker	Bog,	pred katerim je prisegel, ni bil pravi Bog.	A
Bog, pred katerim je prisegel, ni bil pravi	Bog.	Pravi Bog ima na križu glavo nagnjeno na desno	A
katerim je prisegel, ni bil pravi Bog. Pravi	Bog	ima na križu glavo nagnjeno na desno stran,	A
je imel na levo. Ta torej sploh ni bil živi	Bog,	ampak levi razbojnik, pred tem pa prisega sploh	A
bi že pred zapisano uro stopil na sodnijo in	bog	ve s kako zvijačo zasukal pravdo na svojo stran	A
upošteval ga je, pa nikdar ga omenil. »Oče Civha,	Bog	daj, Bog daj!« je hitel pozdravljati, »slaba	A
pa nikdar ga omenil. »Oče Civha, Bog daj,	Bog	daj!« je hitel pozdravljati, »slaba pot, kajne	A
»Zlati volk« pa je pozdravljal Smerajca: »	Bog	daj, Bog daj, oče Smerajec, slaba pot, kajne	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani