nova beseda iz Slovenije

bin laden (715-814)


namiguje, da predlog morda celo potrjuje, da se je      bin Laden      po dveh letih bega vendarle znašel v šibkejšem  D
nacionalni varnosti 6. avgusta 2001 z naslovom Osama      bin Laden      odločen napasti v ZDA menda niso bili dovolj  D
Omenil je, da je terorist številka ena Osama      bin Laden      ponudil premirje Evropi, a ga je ta zavrnila  D
Ima prav - a ne povsem. Osama      bin Laden      je ugotovil, da imajo ljudje radi močne konje  D
New York - Sovražnik ZDA številka 1, Osama      bin Laden,      za katerim je razpisana denarna nagrada 50 milijonov  D
v regiji. Vodilni svetovni terorist Osama      bin Laden      je pred nedavnim razpisal nagrado med drugim  D
polovica te vsote, 50 milijonov dolarjev. Isti      bin Laden      pa ponuja, z druge strani, za mrtvega šefa OZN  D
nehote se dogaja to, kar vodja Al Kaide Osama      bin Laden      zahteva že od leta 1991.Napadi v Saudski Arabiji  D
najpomembnejši člani njegove vlade in Osama      bin Laden      še vedno na prostosti, je uspeh teh akcij sporen  D
zmoto, da islam izključuje demokracijo. Osama      bin Laden      je politik, ni pa edini politični musliman.V  D
direktor Ifimesa Kdo pravzaprav je Osama      bin Laden?     Nepomembna oseba, zanesljivo   D
Kakor piše v poročilu, je voditelj mreže Osama      bin Laden      preverjal možnost sodelovanja z Irakom, ko je  D
Al Kaida sodelovala v napadih na ZDA. Osama      bin Laden      je menda prosil za postavitev terorističnih vadišč  D
obveščevalno agencijo Cio vred. Razvpiti Osama      bin Laden,      ki naj bi k akcijam pristopil pozneje, je menda  D
zadnji odstavek pravilno glasi tako: Osama      bin Laden      je politik, ni pa edini politični islamist.V  D
je Bosno in Kosovo večkrat obiskal tudi Osama      bin Laden,      na teh območjih pa naj bi bili ustanovljeni celo  D
pisec knjige Grozeči vihar. Po njenem mnenju sta      Bin Laden      in Irak organizirala napad na ameriško veleposlaništvo  D
ntalistov niso ZDA, ampak saudska monarhija. Osama      bin Laden      je napovedal vojno saudski dinastiji med prvo  D
ameriškega »satana« z Bližnjega vzhoda. Pravoverni      bin Laden      je menda ponudbo zavrnil, ker ni hotel z odkrito  D
Irak Sadama Huseina ni sodeloval z Al Kaido.      Bin Laden      naj bi bil po prizadevanjih, da bi strmoglavil  D
katerem je z debelimi črkami pisalo, da je Osama      bin Laden      odločen napasti ZDA. Sklepno poročilo komisije  D
pomoč s kakšnim novim napadom priskočil Osama      bin Laden,      kmalu znajde v velikih težavah.Še prej pa ameriška  D
najbolj iskani in znani svetovni terorist Osama      bin Laden.     »Zahtevamo fatvo [muslimansko sodbo], kaj naj  D
svojem predsedniku. To dobro vedo celo Osama      bin Laden      in njegovi, ki bi lahko med nedavno republikansko  D
dneh po 11. septembru številni člani družine      Bin Laden      brez težav z letali zapustili ZDA.Bush naj bi  D
poslovnih razmerjih družine Bush in družine      Bin Laden,      sicer pa, kakor trdi Moore, film o »najbolj neumnem  D
analizira povezanost ameriške politike z družino      Bin Laden.     Kasneje se znova oprime prepoznavnega komičnega  D
sovražniki niso bili več Rusi, ampak Američani. Osama      bin Laden      je že od zalivske vojne naprej trdil, da je kraljeva  D
in sanjami o ponovni vzpostavitvi kalifata.      Bin Laden      se je z Američani večkrat poskušal soočiti »tukaj  D
premier spomnil svet, da je Jaser Arafat »naš      bin Laden«.     Šaron je ukrepal pametno.   D
ameriški državljani, njihov vodja je bil Osama      bin Laden.     Čečenskim oboroženim silam pa poveljujeta Mashadov  D
ozemlju. Pipes med drugim trdi, da je Osama      bin Laden      nekoč v Ženevi študiral z Ramadanovim očetom  D
ojasnjujejo političnega in radikalnega islama. Osama      Bin Laden      je veliko bolj izraz anomalije kot tradicije  D
Kaida rastoča nevarnost. Njen voditelj Osama      bin Laden      je bil varen v zatočišču v Afganistanu. Njegova  D
ključnih članov in sodelavcev Al Kaide. Osama      bin Laden      je na begu, številni izmed njegovih ključnih  D
zaradi katere je lahko prvi terorist sveta Osama      bin Laden      ušel iz afganistanskega obroča, Amerika pa je  D
bi se utegnil na tem območju skrivati Osama      bin Laden -      največji dokaz Mušarafove opredelitve za protiteroristično  D
Afganistan je bila upravičena. Tam je namreč      Bin Laden      živel in tam ima Al Kaida svoje tabore za usposabljanje  D
pogosto sprašujejo, koga od obeh tekmecev bi Osama      bin Laden      raje videl v Beli hiši.Karikaturisti so ga risali  D
tako predsednik Bush kot brezčutni terorist      bin Laden.       Po uglednem filozofu Ronaldu Dworkinu bodo  D
pa merilo za ocenjevanje obeh kandidatov ni      bin Laden,      temveč Kim Džong Il.Ko sta se Japonska in Južna  D
Posnetek Al Džazire vznemiril tudi arabski svet      Bin Laden      je »volil« predčasno Je poskušal ameriški sovražni  D
zbrano, umirjeno in artikulirano govoril Osama      bin Laden.     »Tri leta po septembrskih dogodkih Bush še vedno  D
Nihče pa ni odgovoril na ključno vprašanje: Je      bin Laden      s tem nastopom poskušal strmoglaviti Busha ali  D
varnega.« Časnik dodaja še očitno dejstvo: »     Bin Laden      ni tiskovni predstavnik islamskega in arabskega  D
pragmatizem. »Ne glede na razumno vsebino pa      bin Laden      z uboji tisočih muslimanov in nemuslimanov stoji  D
preizkus za celotno demokracijo«, »Bush, Kerry in      bin Laden      v tihem objemu«, »Pot proti sodišču«, »Nader  D
pred volitvami mu je priskočil na pomoč Osama      bin Laden,      ki se je v urejenem televizijskem nastopu vmešal  D
časopisna agencija je alarmantno zapisala: »Osama      bin Laden      in kitajsko zvišanje obresti sta izzvala potres  D
seznama predsednikovih prednostnih nalog. Osama      bin Laden,      simbol ameriške in svetovne ogroženosti, je s  D
občutke zaradi promila verjetnosti, da se je      bin Laden      morda res skril v kakšen brlog in se pritajil  D
ameriškimi. Pri tem bi jim lahko pomagal Osama      bin Laden,      ki se sprehaja na njihovi tromeji.Ko bo vse prestraši  D
presenetljivo, da je starosta teroristov Osama      bin Laden      v zadnjem nastopu s tolikšnim zadovoljstvom govoril  D
ki se skrivajo nekje v pokrajini, tudi sam      bin Laden.     Toda kitajska sredstva obveščanja navajajo pakistansk  D
se je na odru pojavil Mihail Gorbačov, Osama      bin Laden      pa se ne bo spremenil in tudi režimi se ne bodo  D
tudi 173 teroristov iz Pakistana in tujine.      Bin Laden      se je po nekaterih domnevah po padcu talibskega  D
spak, 76. martinec, 77. pirh, 78. Ilj, 79.      bin Laden,      80. Fakin, 81. rjavenje, 83. akademija, 85. enojka  D
veliko bolj, oklepali normalnosti. Bo Osama      bin Laden      spet udaril?Bo gigantski trgovski in proračunski  D
domovine, ki hoče uničiti Ameriko, tako kakor Osama      bin Laden      in Sadam Husein« (New Republic), »človeka z visokim  D
Bližnji vzhod      Bin Laden      je posvojil Zarkavija Vodja Al Kaide nima rešitve  D
zato spet kliče k orožju Jeruzalem - Osama      bin Laden      se v nagovoru, ki ga je v ponedeljek predvajala  D
napisali ustavo v nasprotju z islamom,« je dejal      bin Laden.      Iračane je posvaril pred »mešetarji, ki v imenu  D
preimenoval svojo organizacijo v Al Kaido v Iraku.      Bin Laden      ga je v ponedeljek razglasil za »princa Al Kaide  D
napade na »apostole« v vladi Ijada Alavija.      Bin Laden      se je iz domnevnih skrivališč v gorovju na pakistanski  D
je hotel osvoboditi Kuvajt iraške zasedbe.      Bin Laden      se vrača k notranjepolitičnim vprašanjem svoje  D
nfrastrukture preprečijo »največjo krajo na svetu«.      Bin Laden      volitev ne podpira nikjer v arabskem svetu.Je  D
Zarkavijem je njihovo teorijo postavil pod vprašaj.      Bin Laden      je v zadnjem nagovoru dokazal, da s klici po  D
Bushevo ponovno izvolitev je zagotovil Osama      bin Laden.     Strah pred terorizmom in splošno prepričanje  D
ni bilo težko vzburiti. Tretji pomol je naš      Bin Laden.     Avtorji pamfleta strašijo Ankarančane, da bodo  D
verskih fanatikih, predvsem muslimanskih tipa      Bin Laden.     Je tipičen skrajnež.  D
še bolje, se skriti v jame, v kakršnih živi      Bin Laden.     A to bi bila njegova zmaga.«   D
Washington - Islamski teroristični skrajnež Osama      bin Laden      je po poročilih ameriških obveščevalnih služb  D
intervjuju pred njenim prihodom priznal, da je Osama      bin Laden      pobegnil in da njegove tajne službe nimajo nobenih  D
Resnična zgodba o skrajnem islamu, meni, da      Bin Laden      in drugi strategi terorizma niso osredotočeni  D
Jackson, papež, Madonna, predsednik Bush, Osama      Bin Laden      ali frfotava Heidi Klum.Stvar je zapletena in  D
Arabija, Sirija, Tajvan in Japonska - ter Osama      bin Laden.      Prostovoljna libijska jedrska vdaja je pokazala  D
zaradi katerega bi prelomila svojo obljubo, je      bin Laden.     Prepričana je, da bi prišlo do srečanja, še več  D
televizija, na katero si prizadevajo priti tako      Bin Laden      kot Condoleezza Rice, da ne omenjamo ministrov  D
Na kratko Cia ve, kje je Osama      bin Laden?       New York -   D
skriva vodja teroristične mreže Al Kaida Osama      bin Laden.     Njegovo aretacijo pa da otežuje dejstvo, da ZDA  D
Goss ni povedal, kje je po njegovem mnenju      bin Laden,      niti ni pojasnil, katero državo ali države je  D
Po dosedanjih ameriških podatkih se je Osama      bin Laden      zatekel v gore ob afganistansko-pakistanski meji  D
iščejo med islamskimi skrajneži, kakršen je Osama      bin Laden.       Na naraščajočo nevarnost, ki jo v Evropi pooseblja  D
teroristična organizacija, ki jo vodi Osama      bin Laden (     dve besedi), 41. nasprotje dolžnika, 42. kraj  D
bili zgled tudi za današnje vernike. Osama      bin Laden      to zvestobo dokazuje celo z oblačenjem.Na posnetkih  D
katerem je džihad tako rekoč obvezen. Osama      bin Laden      je v izjavi aprila lani, le dober mesec po tragediji  D
Kaide, Halida Mohameda na primer, toda Osama      bin Laden      in Ajman al Zavahiri sta še vedno na prostosti  D
Deluje predvsem s pomočjo interneta, Osama      bin Laden      pa je nekakšen vrhovni heker, če hočete.Al Kaida  D
s Palestinci, je prepričan Zavahiri. Osama      bin Laden      se sprva ni preveč zanimal za izraelsko-palestinski  D
da si tega, kar so Američani storili v Iraku,      Bin Laden      ni mogel predstavljati niti v najbolj divjih  D
islamsko deželo v imperialni avanturi, ki jo je      Bin Laden      dolgo predvideval.Umaknili smo Sadama, ki ga  D
te izjave niso verodostojne, so pa verjetne.      Bin Laden      je rekel nekaj takega kot: Če boste vi bombardirali  D
med anarhijo v New Orleansu zapisal: »Osama      bin Laden,      lepo na varnem v svojem skrivališču, mora umirati  D
leta pred tragičnim datumom. Ne le da je Osama      bin Laden      še vedno na svobodi, temveč je njegovim političnim  D
meje s Kitajsko. Na drugi strani je bil Osama      bin Laden      z nasprotno strategijo. Njegov cilj je bil izgon  D
Mubaraka in v Egiptu vzpostaviti versko vlado.      Bin Laden      in Zavahiri sta prišla na rob svojih vojaških  D
Njuni lokalni vojni sta se iztekli v poraz.      Bin Laden      doma ni imel nobenega vpliva in je bil pregnan  D
intervencijo pri domačih naravnih nesrečah.      Bin Laden      morda ni zmagal, izgubil pa zagotovo ni.Vojne  D
Bush črno na belem Osama      bin Laden,      lepo na suhem v svoji jami, se je moral na ves  D
vlado siliti v osamo. »Voditelj Al Kaide Osama      bin Laden      je muslimane pozval, naj za izgon nevernikov  D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  215 315 415 515 615 715 815 915 1.015 1.115 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA