nova beseda iz Slovenije
vozil galejico, / Vseskozi je prosil Bogá, / De | b' | še enkrat na suhem stal, / De b' še enkrat prišel | C |
Bogá, / De b' še enkrat na suhem stal, / De | b' | še enkrat prišel na dom. Obljubil je darove | C |
po jamborih galeje Elíjev ogenj tli. M 4 a, | b | Marjan Pungartnik: O GALJOTU IN DESETNICI, Žalostin | C |
opusti izpljuni M 4 | b | Marjan Pungartnik: ŽALOSTINKA ZA GALJOTOM, Žalostin | C |
začutil gomolj in slabo mu je bilo M 5 a, | b | Veno Taufer: GALJOT Pesmarica rabljenih besed | C |
razporedi na naslednji način: a) imitacijsko, | b) | produktivno, c) s prikritim odporom do nje, | C |
smrti (Iz groba rastoči cvetlici se združita A, | B, | C - Š 726-747); Katrinčica - individualno tematiziran | C |
primerjamo variante pesmi a) Imel sem ptičico in | b) | Fantje se zbirajo s kranjske dežele v Štreklju | C |
1694-1695, GNI O 4973, GNI M 19.092, 23.327; | b) | Š 1691-1693.) Kette pravi: "'S prelepo zlato | C |
kot dva zaljubljenca. (Gora ta Kaninava/A in | B: | GNI M 25.884 in GNI M 25.407: Kumer 1975: 182 | C |
Če je bla gospa sama, m je pa dala. K | b | mogla pa več zaslužt, me je pa proč dav.Za sejme | C |
trgovske družine in mu tud na misu ni blo, de | b | kej druzga delov." Le redkim je iz vnaprej določeneg | C |
tak, k so zdej, k gre tko lepa iz fabrke, k | b | bla u pisarn.Se je od delč poznal, kdo je mojstr | C |
Sm pa rekla: 'Pluval pa ne bote!' 'Ja pa | b | bla ti to prej puvedala!' je reku. No, a ni | C |
bi mogu piško jest, pa ni mela drobtinc, da | b | jo ocvrla.Če ni blo druzga, je mama od svojga | C |
navadne. "Če je biv meščan deloven, zakaj ne | b | biv v zaflikanem. So šparal, a veste, čas ni | C |
pisala na vrata kratice imen svetnikov - G+M+ | B, | le najsodobnejši ne več.Najodmevnejša šega tega | C |
Si vedu, d maš z nardit. Da me ne | b | imela rada, to ne, sej sm mela po dve toalete | C |
mislla. Če bi bla doma bl razgledana, se ne | b | nikol poročila z njim.Bi raj sama ostala." | C |
polnoletnosti njuh "jerof", Jožko Stele, "k | b | raj kej zravn dav kokr kej uzev". Razumevanje | C |
elektriko. Kako so Thinci pihal tisto žarnco, da | b | luč ugasnila, pa jo niso mogl.Mama je pa pršla | C |
prav doktor Žvokelj: 'Če ti neb dol hodu, pa | b | tud tegá ne blo.'Sej noben ni mu dnarja, d b | C |
tud tegá ne blo.' Sej noben ni mu dnarja, d | b | tako pravdo plačov." Drugačen položaj kot okoličani | C |
pa pr Debevc en zamorc. Smo vsi ke letel, da | b | ga vidl.Zamorca smo poznal sam iz katekizma | C |
meščansko šolo u Mekine, pa sm šla po en jabuk, da | b | ga mela za malco u šol, zunej so bli pa vojaki | C |
orkester DKD Solidarnost Kamnik, Kamnik 1988, | b. | n. str. Za predmestje Podgora so domačini namesto | C |
ali na en kvadratni kilometer 127,8 ljudi; | b) | naselje Rakičan je imelo vsekakor mnogo boljšo | C |
a / Ž h / Ž | b | / M i / Ž b / M i / Ž | C |
b / M i / Ž | b | / M i / Ž b / M (refren) | C |
b / M i / Ž | b | / M (refren) j / Ž | C |
d / M (refren) f / M e / Ž | b | / M e / Ž b / M | C |
e / Ž b / M e / Ž | b | / M f / M b / M | C |
e / Ž b / M f / M | b | / M f / M b / M | C |
f / M b / M f / M | b | / M f / M (refren) rahle fonetične variante | C |
a / M (dvoglasnik -ao) | b | / M (-i) b / M (-i) | C |
b / M (-i) | b | / M (-i) c / M (-e) | C |
asonanca / (M (á-) | b | / M (-áš) b / M (-áš) | C |
b / M (-áš) | b | / M (-áš) c / Ž (-énec) | C |
Za njim so bili pastorji J. Zentner, Jakob | B. | Rath, C. J. Cooper, Wan. F. Schoener. 1. decembra | C |
dr. Haas, predsednik Ministerija, častiti I. | B | Ritter, predsednik Konference, častiti G. Albrecht | C |
predstavljajo etnični izvor vernikov. Joseph | B. | McCarthy zanje pravi: "Pripadniki teh raznih | C |
McGovern (150,00), mr. H. Conohan (150,00), mr. | B. | Birkel (300,00), mr. H. Soltis (100,00) in C | C |
Prikazani so tudi neplačani dolgovi Benedict | B., | kontraktor, dve parceli 10.000,00, že odplačano | C |
Lutheran Church, August 19, 1918. McCarthy Joseph | B.: | Holy Infancy Roman Catholic Church (oris, 2 | C |
slovstvene folklore kot teoretično vprašanje | B. | Tekstura | C |
literarnih starin /starožitnosti - naši folklori." | b) | Prijemanje termina na slovenskih tleh Na slovenska | C |
nekatere pojave iz materialne in socialne kulture. | b) | Folklora - umetnostne panoge Najbolj celostno | C |
estetika izražanja, 2. tradicijskost, 3. ustnost. | b) | Konotativni kod Vsak jezik v znanosti je živa | C |
kulturnega pojava, ki je trdno in vidno normiran. | b) | Individualno-vednostni kod Čimbolj je kdo ozek | C |
da je upati na napredek tudi na tej ravni. | b) | Filozofsko-teoretični kod Medtem ko prejšnji | C |
troje poti: a) obnavlja pojave, kakršni so bili; | b) | jih stilizira; c) umetno preoblikuje z utemeljitvijo | C |
folklore) se izvaja po dveh pravilih: a) z izbiro, | b) | s posplošitvijo izbranih govornih elementov | C |
elementov: a) znanih in rabljenih v pogovoru, | b) | znanih, a ne rabljenih, c) ne rabljenih in neznanih | C |
slovstvena folklora za stileme elemente iz razdelka | b) | .Njihova kakovost in bogastvo sta odvisna od | C |
spremenljivosti (folklorno delo nastaja vedno znova), | b) | s konkretnimi variantami.Po Bogatyrevu in Jakobsonu | C |
se z ustvarjalnimi vidiki literarnega dela), | b) | poetika izbire (zanima jo vloga naslovnika in | C |
sprejemalčeve konvencije, obstoječo tradicijo), | b) | poetika izvajanja (gre za vprašanje razmerij | C |
cel tekst določenega folklornega proizvoda. | b) | O varianti govorimo le tedaj, kadar gre za variantnost | C |
a) superstabilnost, | b) | superdinamičnost slovstvene folklore.V prvem | C |
fazi razvrstiti pojave po bližnji sorodnosti. | B | -Znanstveni cilj: diferenciacija, hierarhizacija | C |
rokopisni izdelek: a) za interno inštitutsko rabo, | b) | za znanstveno konsultacijo samopostrežnega tipa | C |
korak naprej, ko jih je razvrstila po funkciji. | B. | Znanstveni cilj klasifikacije folklornega gradiva | C |
treba označiti s stopnjo a) diferenciranosti; | b) | razdalje med najbolj in najmanj specializiranimi | C |
(z)možnost in zavestno gojenje tradicije; | b) | individualne zahteve kot izraz osebne identitete | C |
rečeno ali storjeno znotraj žanra in kaj ne). | b) | vodstvo norm (kar mora biti rečeno ali storjeno | C |
Ta proces je temeljna mentalna aktivnost. | b) | Osredinjajoč se okrog razločevalnega polja pomena | C |
pogosto spremenijo njegov temeljni koncept. | b) | Žanr kot zgodovinska kategorija Jan de Vries | C |
in stili, ki so primerni za specifične forme. | b) | Imajo tudi distinktivno sposobnost.Posebne lastnosti | C |
pretiravanje s kriterijem dolžina, kračina besedila). | b) | za razliko od formalnih vztraja na vsebinskih | C |
resnične v različnih kulturah in družbah. | b) | Žanr kot statična kategorija Von Sydov še omahuje | C |
ampak so živi tudi v družbi. Funkcionalizem | B. | Malinowskega je osnova za razlago bioloških | C |
Žanr kot zgodovinsko-tipološka kategorija | B. | Putilov ni naklonjen kakršni koli shematizaciji | C |
A, 1) formalno-umetniška, | B, | 2) vsebinska, C, 3) kulturna, | C |
strukturo vsebine (A 3), - sestavine zapleta ( | B | 4), - sporočilo dela (B 5), | C |
sestavine zapleta (B 4), - sporočilo dela ( | B | 5), - vrednostni sistem (C 6), | C |
eno kompozicijo, npr. v čarovni pravljici. | b) | fabulo in siže, ki obvezno sodita k merilom | C |
saj obseg kakega dela sestavina kompozicije. | b) | po témi in namenu (npr. ljubezenska lirika, | C |
Govorimo npr. o noveli sploh. | b) | idejne (praviloma spada sem tudi predhodna kategorija | C |
ampak se vzajemno pogojuje z a) vsebinskimi in | b) | ideološkimi.Morfološke posebnosti žanra niso | C |
Skupni simbol je F (fizična sredstva). | b) | Morfološka sredstva, ki se manifestirajo s pomočjo | C |
gornjem primeru se vidi, da stolpca A in C ali | B | in D precej določata eden drugega.Posebna pozornost | C |
a) čas, | b) | prostor, 6. način dojemanja. Pri metodičnem | C |
informativne - agitacijske umetniške vrste. | B) | po posebnostih kodiranja: monokodirano - polikodira | C |
a) pošiljatelja, | b) | sprejemalca, c) kodiranje, | C |
a) pošiljatelja, | b) | sprejemalca, c) kanale, | C |
jo daje po vrstnem redu C-A, D-E, sestavino | B | pa izpusti.Fabula je lahko npr. kakšno zgodovinsko | C |
a) cepljenje kot eden od najstarejših; | b) | temu nasprotna je pricepitev, priključitev; | C |
se razločujeta s svojo poetiko in estetiko. | b) | po raznoličnosti enega znaka.Razvrščanje po | C |
bolj, kot to počne klasični pouk literature." | B. | TEKSTURA | C |
vedovanja zares počela neka žena v tistem prostoru. | b) | Ne le prostor, tudi samega sebe more pripovedovalec | C |
časovna / dinamična (glasba, besedna umetnost) | b) | prostorska / statična (arhitektura, slikarstvo | C |
folklora je nerazdeljiva enota a) estetske in | b) | življenjske funkcije. Nujno je upoštevati ob | C |
a) objektivna analiza del | b) | odzivi izvajalca in sprejemalca (avditorija | C |
jih niso več tiščali v temi kot skrivnost; | b) | ali se je zgodilo nekaj drugega: film je postal | C |
Na eni strani se lahko zgodi, o čemer poroča | B. | de Courtenay, da ga je ena od nagovorjenk trdo | C |
barval z nacionalnim patosom. Z zgledovanjem na | B. | Paternuja Terseglav navezuje na Prešernovo redaktorsko | C |
kraja prekinila z njim. Janeza Trdino imenuje | B. | Paternu "najizrazitejšega leposlovnega folklorista | C |
ostalo pri tem. Vilko Novak jih ima za objavami | B. | de Courtenaya za "prva zanesljiva fonetično | C |
pripovedovali, jemala morebitni polet". Tako je | B. | de Courtenay, ki se je trudil zapisovati dosledno | C |
označimo vezavo zlogov (npr., saj s moja, ko | b | sodov ne blo, k je pela ipd.), bomo s temi preprostimi | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |