nova beseda iz Slovenije
| števila ”razpoložljivih“ dimenzij: na primer, črka | B | je enantiomorf v dvodimenzionalnem evklidskem | B |
| spoznanja, namreč prostor in čas...“ [Kant (3), | B | 36 (v slov. str. 85)] Bruno. | B |
| da ”ima čas samo eno dimenzijo“ [prav tam, | B | 47 (91)], saj, kot pravi po analogiji z geometrijo | B |
| deli časa pa vselej v sosledju.“ [prav tam, | B | 50 (93)] Ob tej Kantovi trditvi, namreč da | B |
| prostora pa ni mogoče zreti notranje.“ [Kant (1), | B | 37 (85-6)] Kot vidiš, Kant razlikuje med zunanjos | B |
| predstav v našem notranjem stanju.“ [prav tam, | B | 49-50 (93)] V naslednjem odstavku Kant pojasnjuje | B |
| vlakom: če sem prav razumel, dogodka A in | B | , recimo bliska, ki sta simultana za opazovalca | B |
| relativnosti... Razlog, da sta ista dogodka A in | B | sočasna za opazovalca S, ki se giblje skupaj | B |
| nekje prebral, da sta dva ista dogodka A in | B | lahko v enem referenčnem okviru, recimo v | B |
| takšnem časovnem zaporedju, da je A pred | B | , v drugem referenčnem okviru, recimo v S' | B |
| okviru, recimo v S', pa v nasprotnem, da je | B | pred A?Ali je to možno? | B |
| naslednje: dogodek A je (v času) pred dogodkom | B | , dogodka B in C sta istočasna, dogodek | B |
| A je (v času) pred dogodkom B, dogodka | B | in C sta istočasna, dogodek C je (v času | B |
| dogodek C je (v času) med dogodkoma A in | B | , in tako dalje.Za primer topološkega urejanja | B |
| obliko časa“ - na primer, če rečeva: ”Če je | B | med A in C, potem je C med B in A | B |
| Če je B med A in C, potem je C med | B | in A“, s tem določiva topološko zaprti | B |
| ponazorimo s krožnico, na kateri ležijo točke A, | B | , C. Janez. | B |
| tj. teza, da če je M [mind] koreliran z | B | [body] po paralelizmu, potem M je B. | B |
| z B [body] po paralelizmu, potem M je | B | .Ta vznemirljiva trditev nastopa prvič v 2p7s | B |
| ciljem, da porodi in vzdržuje ’opazovalce‘. ( | B) | : Opazovalci so nujni za obstoj Vesolja <to | B |
| stacionarnega“ modela vesolja, druga varianta ( | B) | pa naj bi izražala Wheelerjevo ”soudeležnostno | B |
| Če bi se zgodilo A, potem bi se zgodilo | B | ‘ - toda A se dejansko ni zgodilo; oba stavka | B |
| protidejstvena implikacija, antecedens A in konsekvens | B | , sta (lahko) neresnična, vendar je implikacija | B |
| in na pravem kraju: v Karantaniji. 19 Vacha | B.: | Habsburžani, Ljubljana 1994, str. 46. Skoraj | B |
| nacistične perverzije v dvajsetem stoletju. 22 Vacha | B.: | Habsburžani, Ljubljana 1994, str. 117. 23 Ustanovitev | B |
| vzhodnega preostanka imperija. Tam so še 35 Vacha | B., | Habsburžani, Ljubljana 1994, str. 86. ohranili | B |
| 1342): „... Kmet... pa bo zaklical v slovenščini...“, | B. | Grafenauer, Ustoličenje koroških vojvod in država | B |
| Dukes of Carinthia, Klagenfurt 1967. GRAFENAUER | B., | Zgodovina slovenskega naroda I, Celje 1992 | B |
| 16. stoletja (A. A. Zimina, Ja. S. Lur′e, V. | B. | Kobrina idr.). 25 Sigizmund Gerberštajn.Zapiski | B |
| adekvate pa ‒ a) Gospod, kje stanuješ, če sploh kje | b) | Ha, si na begu? c) Ne veš, da si izdan ‒Vse | B |
| podlegel, in bo doživel a) buci buci in bz bz | b) | klofuto ali celo pljunek v lice c) udarec v | B |
| in mir ‒Eo ipso ‒ Bush a) lahko reši Sodomo, | b) | uboga »Očeta«, c) kljub izgubljenemu zakladu | B |
| medi prav v mesečini.) Kaj bo četrto pod a in | b? | Pod a) Bog poskrbi za knjigo, Bog potrebuje knjigo | B |
| potrebuje knjigo; Bog biča knjigo; x ter pod | b) | žabja perspektiva, človeška drža in ptičja perspektiva | B |
| leto 1789 je leto 2001; obe pretreseta svet; | b) | 2 wtc-ja sta 2 Ludvika; c) talibi so izigrani | B |
| spopadov med Severom in Jugom tam čez lužo. | B | Leninova in M.Mehiškega smrti sta sestri. | B |
| dovoljenjem (!) ”popravil“ mojo dramo ”Kralj na | B.“ | Jaz nisem nikomur nič dovolil! | B |
| režim podprli z bombardiranjem. Leteče trdnjave | B | 52 z južnovietnamskih in tajskih letališč so | B |
| takih priložnostih - Bachovo suito številka 2 v | B | minoru in se prepustil svojemu orlu.Leteč z | B |
| kartice, ‘kulturniki’ pa bone za magazine A, | B, | C. Na bone A in B so dobivali tako rekoč vse | B |
| kulturniki’ pa bone za magazine A, B, C. Na bone A in | B | so dobivali tako rekoč vse, česar ni bilo mogoče | B |
| zavzeto doslej vodili L. Zepič, I. Klemenčič in | B. | Loparnik.Ob večerih sem obiskoval Opero in užival | B |
| Stevens, J. Sehal, Th. Straková, Z. Szweykowski, | B. | Rajeczky, E. Stockmann, O. Elschek, J. Strszewski | B |
| Kreka, L. Lebiča, I. Malca. Dirigenti so bili | B. | Leskovic, C. Cvetko, L. Lebič, I. Petri in S | B |
| Bacha (sonati za violino v C‐duru in d‐molu) in | B. | Bartóka (Sonata za violino solo).S svojo briljantno | B |
| Bedina), o ustvarjalnih rezultatih M. Kogoja ( | B. | Loparnik), o koralnih fragmentih v ljubljanskih | B |
| Levarjeva, žena dr. Marijana Breclja - Mihe | B. | Lili si je očitno pridobila njeno zaupanje, | B |
| kjer se mi zaradi (a) težke razumljivosti, ( | b) | delikatnosti prevoda, (c) terminološke pomembnosti | B |
| nivoje. Namreč (a) Kefal pripoveduje, kako je ( | b) | Antifon pripovedoval o (c) pogovoru, ki ga je | B |
| tri možnosti: (a) isto, torej ni različno, ( | b) | različno, torej ni isto in (c) ne isto in ne | B |
| Pa tudi veliko ne bo (150b6-c3). Nato bo Eno ( | b) | opisano kot manjše in večje (150e4-151a1).Nato | B |
| zatorej enako (150d4-7). Po drugi strani bo ( | b) | večje in manjše (151a1-b5). Glede na vlogo mere | B |
| prim. 153c-d). Torej je rečeno tole: (a + x)/ ( | b+ | x) < a/b. Zdaj nimamo več aritmetičnega, temveč | B |
| temveč geometrično razmerje. Če imamo (a+x)/( | b+ | x), se bo razmerje zmanjševalo in približevalo | B |
| se bo večal vrednost x. Vzemimo, da je a = 2, | b | = 1.Če je x = 3, potem dobimo 5/4, kar je 1 | B |
| kar je 1,2. Aritmetično razmerje (a+x) - ( | b+ | x) bi bilo vsakič enako a-b. Prim. 153a-d. | B |
| Vzemimo, da imamo mnoštvo, sestavljeno iz a, | b, | c,d,e.Če x ni del a, potem verjetno tudi ni del | B |
| e. Če x ni del a, potem verjetno tudi ni del | b, | c,d in e.Zato noben del tega mnoštva ne bo njegov | B |
| Ljubljani in podpisani s šiframi (najpogosteje | b, | -l- in -st-), so bili prežeti z liberalno-centralističnimi | C |
| ki je izšel 12. 6. 1861 v L. Z., podpisan z - | b- | .Avtor je na začetku ugotovil, da je solidarnost | C |
| nič drugega kakor domači zvonik. Potem je - | b- | zatrdil, da bi v Avstriji z zaprtjem kanalov | C |
| analiza ugovora je možna kot tudi obvezna". | b. | Rekonstrukcija ugovora znotraj njenega lastnega | C |
| boljše", ne da bi zapadli krožnemu dokazovanju. | b. | Privzemanje nepristranskega pogleda na lastno | C |
| reprezentacijo stališča A z vidika stališča | B | in B s stališča A.(Pri tem se osredotočimo na | C |
| reprezentacijo stališča A z vidika stališča B in | B | s stališča A.(Pri tem se osredotočimo na tiste | C |
| reprezentacije so še vedno močno vezane na stališča A oz. | B) | so snov za nadaljnje korake recipročne interpretacije | C |
| koraka je, da presežemo te pomanjkljivosti. | b. | Enostranskost | C |
| beseda pojavljala v raznih zvezah (M. Gušić, | B. | Gušić, 1960).Prvi znani slovenski zapis je iz | C |
| tudi Rutar, 1892, str. 20). Po viru M. Gušić, | B. | Gušić (1960) so enakega izvora naselbinska imena | C |
| analiziral H. Hilpert (1907), v slovenščini pa | B. | Korošec (1967) in Kranjc (1985a).Njegovo posebnost | C |
| gladina kraške vode sega mestoma do površja, | b) | prepustna kamninska gmota je plitva, 8 - globoki | C |
| piezometrični nivo je globoko pod površjem, | b) | vodoprepustne kamnine so debele, 9 - zajezeni | C |
| sedijo predsednik francoske speleološke zveze | B. | Géze, predsednik delovnega organizacijskega | C |
| sledilo vlito po dežju, torej ob vlažni zemlji, | b) | če je bilo obenem izlite več vode in c), če | C |
| večino stalagmitov navadno ne pada več voda. | b) | Skozi razpršene ozke skalne prevodnike pritekajoča | C |
| na izviru je dosegel 10 atmosfer (Petrović, | B., | 1968). Pas med najvišjo in najnižjo piezometrično | C |
| nastale facete so označene s črnimi znaki. | b) | Če voda prenaša prod in pesek, se odlagata v | C |
| nastali zaradi poglabljanja doline: a) pobočni, | b) | dolinski; c) na robu terase, d) izvir iz struge | C |
| II - Izviri kraških polj: a) pobočni, | b) | izviri v podnožju pobočja, c) estavela.III | C |
| povsod na zemeljskem površju. V naši deželi je | B. | Hacquet (1778) delal poskuse z raztapljanjem | C |
| ali ne, ni gotovo (Moser, 1886). O jami piše | B. | Hacquet v potopisu iz let 1773-1774: "Pred časi | C |
| Gruberju (1781) je najbolj ugajala Črna jama. Za | B. | Hacqueta je bila Vilenica najlepša jama na Krasu | C |
| 1961). Legenda: a - sifon pred zapolnitvijo, | b | - z zapolnitvijo na dvigajočem se rokavu, c | C |
| žleb, vdolbinica, anastomoza, stropna štrlina; | b) | podnaplavinske: žlebič, vdolbinica, stenska | C |
| posledica posedanja morenskega gradiva nad žepi, | B | - razpadajoči ledenik.Odebeljena stena žepov | C |
| stalagmit, na katerega pada vedno manj vode. | B | -Gobast stalagmit nastane, kadar vodni pretok | C |
| obdelovanja zemlje. Legenda: a) prvotno površje, | b) | spremenjeno površje; 1 - izdelava škarpe, 2 | C |
| preteklega stoletja opazoval in pozneje opisal | B. | Gušić (1957, 1963). Tam se je med ljudstvom | C |
| potekalo v treh fazah: a) starejša premikanja, | b) | tvorba narivnih struktur in gubanje, c) prelomne | C |
| svetu. O tem nas prepričajo med drugim razprava | B. | Korošca (1967), knjižica P. Kunaverja (1961 | C |
| smemo pripisati v glavnem holocenski klimi. | b) | Planote pod gozdno mejo.Pleistocenski ledeniki | C |
| ameriški (prostozidarski) predsednik Lyndon | B. | Johnson, je mrtva.Njena kohezivna sila je pač | C |
| svojo točko omega. Ameriški predsednik Lyndon | B. | Johnson jo je afirmiral kot cilj politike svobodnega | C |
| zgledu, ki si ga Rousseau sposoja iz slovite | B. | Mandevillove knjige The Fable of the Bees, or | C |
| ), urejenega po uradih, popisa izgub itd. | b) | Ti registri so se kot ena od predlog uporabljali | C |
| Staatsarchiv pod signaturo Blau 19 (HHStA, HS | B | 19).Vsebuje obračune dvornih, regionalnih in | C |
| je opaziti pet različnih rok: A (fol. 7-11'), | B | (fol. 47-58), C (fol. 68-73'), D (122-128) in | C |
| pisavo in rimskimi številkami. Drugi izvod ( | b) | je sočasen ali nekoliko mlajši prepis, ki je | C |
| in pretežno v nemškem jeziku. Drugi izvod ( | b) | spada v omenjeno serijo prepisov in je z izjemo | C |
| listek z nekimi računi iz 17. stoletja. Prepis ( | b) | ni dobeseden, ampak od originala kar precej | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
| Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |