nova beseda iz Slovenije
zdravstvene organizacije Gro Harlem Brundtland, | avtorica | Vivian Forrester (Teror ekonomije) in podpredsednica | D |
že 95 let, umrl na svojem domu v Novi Gorici. | Avtorica | je nekaj let pripravljala to monografijo, ki | D |
fašizma ter za priključitev k matični domovini. | Avtorica | si je - bolj kot zajeti vse zgodovinske prvine | D |
predstavljalo prvi antifašizem v takratni Evropi. | Avtorica | vnaša kot prispevek za novejšo zgodovino Slovencev | D |
je seja z dne 13. junija 1958 v Ljubljani. | Avtorica | načenja kot zelo aktualno vprašanje naslednjo | D |
knjige pa ilustrira Jelka Godec Schmidt. | Avtorica | že upošteva delitev osnovne šole na triade in | D |
slednja kaže s svojo prvo usodnostjo, ko ne bi | avtorica | umestila svojega prikaza v mnogoobrazno razporejeno | D |
neevropske« rešitve. Povsem legitimno je sicer, da | avtorica | skladno s svojim osebnim prepričanjem (če ne | D |
diskvalifikacijo nasprotnih stališč, ki si jo | avtorica | privošči v istem komentarju. Kaj in na podlagi | D |
postopaček in Zlati kamenčki, Svetlana Makarovič je | avtorica | igrice Škrat Kuzma dobi nagrado in Mira Voglar | D |
igrice Škrat Kuzma dobi nagrado in Mira Voglar je | avtorica | igrice Gradiček. Uredništvo | D |
Blaira, dva sinova in hčer. Podobno ugotavlja | avtorica | za mnoge ženske v politiki.»Bolj kot je ženska | D |
podplutb Dobitnica Pulitzerjeve nagrade in | avtorica | številnih uspešnih romanov Anna Quindlen je | D |
To je že tretji Pahorjev prevod v Franciji in | avtorica | omenjenega obsežnega članka Nathalie Crom je | D |
skicah je nenavadno in omembe vredno tudi to, da | avtorica | ne skuša odmisliti in nevtralizirati svojega | D |
izdaji predstavila že svojo tragedijo Arsinoja. | Avtorica | je 1978. leta objavila roman o svoji rodni Dolini | D |
Po akademiku dr. Tarasu Kermaunerju opisuje | avtorica | »emancipacijo ženske, do kakršne je dejansko | D |
popolno odgovornostjo, želje po neodvisnosti. | Avtorica | študije Catherine Villeneuve - Gokalp pravi | D |
časopisu Delo je 19. 2. 1998 pod gornjim naslovom | avtorica | Ana Ašič bralce korektno informirala o tem, | D |
Penelope Leach, strokovnjakinja za otroško nego in | avtorica | knjige Children First, pravi, da je najhujši | D |
naslovljeno na Ministrstvo za šolstvo in šport. | Avtorica | izpostavlja vprašanje pravice vpogleda staršev | D |
in trideseti obletnici njegove smrti (1967). | Avtorica | razstave in monografije je Ivana Simeonović | D |
svetovna merila, ki veljajo za takšna dela - je | avtorica | znova predstavila življenje in delo enega najpomembnejših | D |
odpirajo različne teme za pogovor z otrokom. | Avtorica | izhaja iz spoznanja, da želi biti vsak otrok | D |
risbo otrok brez besed izraža svoja čustva. | Avtorica | tako vsako zgodbo sklene z navodilom »Nariši | D |
poglavje, ki je namenjeno staršem. Ob vsaki zgodbi | avtorica | spregovori o temi, ki jo zgodba obravnava - | D |
uglednih založbah. Prva - kot v uvodu opozarja | avtorica | intervjuja - skuša povedati o Sloveniji vse | D |
pa so ga v trdi vezavi in na 528 straneh. | Avtorica, | ki jo slovenski bralci najbolj poznajo po kultni | D |
predvsem nezaupanje. Knjižica daje občutek, da si | avtorica | ni ravno zavihala rokavov: vse se zdi preveč | D |
tega tednika, 19-letno Josipo Pavičić, ki pa ni | avtorica | spornega besedila. Pavičićeva je staknila | D |
socialdemokratskega ministra, kakor poudarja | avtorica, | pač pa vemo, da imamo v vladi trdega in spretnega | D |
na kateri se izriše zaključna poanta igre«, | avtorica | v svoji igri v prvi vrsti »govori o vprašanju | D |
Budimpešte) ta čas najpogosteje uprizarjana dramska | avtorica | na svetu in prva ženska, ki se je nepričakovano | D |
nastopil v vlogi Marca (s katerim se identificira | avtorica) | , pa je povedal, da ponuja besedilo igralcem | D |
torej k opravičevanju delovanja škofa Rožmana. | Avtorica | išče predvsem tiste strani v osebi in tista | D |
ljudem v stiski pomagal, kolikor je mogel. | Avtorica | izrecno pravi: »Revizija procesa bi morala torej | D |
trditve, ki ne držijo. Posledica tega je, da je | avtorica | večkrat sama s seboj v protislovju, se pravi | D |
vse vprek, ne glede na individualno krivdo!) | avtorica | seveda zavrne, s tem pa - ker enači sistemsko | D |
pravičevanje škofa Rožmana z njegovimi motivi. Motive | avtorica | namreč poudarja do te mere, da so že »skoraj | D |
te mere, da so že »skoraj« resnica, dejstvo. | Avtorica | reducira negativne posledice dejanj na dobre | D |
Taktična kolaboracija vodstva meščanskih strank | Avtorica | poskuša na podlagi Ringsove (Werner Rings: Leben | D |
prizadevanja sem bil prisiljen podati ostavko.« | Avtorica | komentira: »Pismo v svoji odkritosti priča o | D |
se nikoli ni jasno zoperstavil okupatorju. | Avtorica | navaja opredelitev taktične kolaboracije po | D |
Takšna kolaboracija naj bi bila tudi pri nas. | Avtorica | to takole zapiše: »Sem vsekakor sodijo vsi Slovenci | D |
vsake opore očitane veleizdaje,« (37) komentira | avtorica. | To je njena predpostavka, ki glede na to, da | D |
civilistov) postala brezpogojna kolaboracija, | avtorica | Tamara Griesser Pečar ne upošteva, temveč nekritično | D |
Toda temeljni greh je že storjen. | Avtorica | o tem ne premišljuje, zgolj njena zarečena beseda | D |
politična in nato vojaška kolaboracija!) Tako | avtorica | tudi zapiše: »Na hrbtu trpečega civilnega prebivalstva | D |
tem sem pisala na drugih mestih!); vendar pa | avtorica | ne uvidi in ne tematizira nasilja, ki ga je | D |
nasilja, ki ga je povzročila »meščanska stran«. | Avtorica | je zelo - recimo - prizanesljiva do delovanja | D |
je ob predstavitvi knjige dejala Vazzazova. | Avtorica | se je dela lotila na poseben način, saj daje | D |
klicev ogorčenih ljudi, ki zatrjujejo, da se | avtorica | norčuje iz device Marije in krščanske vere. | D |
prostora, prav gotovo zanimivo in koristno delo. | Avtorica | je priročnik namenila predvsem tistim, ki prostorske | D |
odločilo, da so prostorski dokumenti nezakoniti. | Avtorica | je sicer predstavila tudi primere, ko so se | D |
odstotkov mučenih in umorjenih žrtev ženskega spola. | Avtorica | je s scenografom Samom Jurečičem, lučnim oblikovalcem | D |
poglavarja katoliške Cerkve v provinci,« (31) zatrdi | avtorica. | Implicitno priznava, da je sodelovanje meščanskih | D |
merilom 'pogojne kolaboracije' ne ustreza,« trdi | avtorica. | V to rubriko bi bilo mogoče šteti kvečjemu generala | D |
za šefa. To pa je potrdil Rainer, kakor pove | avtorica: | »Rainer je Rožmana vprašal tudi za mnenje o | D |
(Prav tam.) | Avtorica | trdi, da generala Rupnika »k nobenemu zaupnemu | D |
zato naj se le dotaknem vloge škofa Rožmana. | Avtorica | pravi: »Šele neposredno pred zlomom nemške okupacijske | D |
Ustanovitev vaških straž | Avtorica | pravi: »Rožman je predstavnike meščanskih strank | D |
neke vrste »špilferderber« dr. France Koblar. | Avtorica | Tamara Griesser Pečar poroča: »Koblar je na | D |
Stare, Ivan Avsenek in Marko Kranjc«. (66) | Avtorica | poroča dalje: »Konferenca se je končala neodločeno | D |
Toda kaj je odgovoril? | Avtorica | poroča, da je Rožman odgovoril še isti večer | D |
Kot dokaz, da je pisal v imenu vseh, navaja | avtorica | začetno izjavo: »S strani zdravega dela Slovencev | D |
Recimo po krščansko: bližnjikov. | Avtorica | poroča oziroma citira iz spomenice dalje: »Njegova | D |
(67; podčrtala S. H.) Čudno, vse to citira | avtorica | Tamara Griesser Pečar sama, pa ne vidi v tem | D |
navedem še 7. točko spomenice, kakor jo citira | avtorica: | »7.) | D |
pa v nemškem prevodu originala, vendar, pravi | avtorica, | »iz njega povsem jasno sledi, kaj so želeli | D |
sestavljalci tega dokumenta«. (67) Končno, pravi | avtorica, | »je spomenica nakazala tudi tu možnost, da bi | D |
strnjeni obliki in tudi tisto, česar ni citirala | avtorica | Tamara Griesser Pečar.Predstavimo si zato nekoliko | D |
zaščitijo slovenski narod«, kakor je zapisala | avtorica. | Kakor koli že, škof Rožman je pristal na to | D |
policije. Delo slovenske policije opiše tudi | avtorica: | »Slovenska policija je izvajala racije, odkrila | D |
H!) | Avtorica | povzema Mačkovškovo poročilo: »Božično zapiranje | D |
mere«, t.i. slovensko policijo kmalu ukinili. | Avtorica | pa spet hiti z opravičevanjem: »Škof Rožman | D |
da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.« | Avtorica | izpusti besede iz oklepaja »(imel sem vtis, | D |
preprečevali krivične postopke in podivjanost? | Avtorica | sama citira del Rožmanovega pisma, v katerem | D |
nekaterih oboroženih kaplanov! Namesto da bi | avtorica | ugotovila škofovo soodgovornost za tako njihovo | D |
OF oziroma v partizanih. Je pa - kakor pravi | avtorica | - »napake skušal popraviti«, in sicer tako, | D |
za duhovnike, iniciatorje MVAC« (109), citira | avtorica | okupatorjevo dovoljenje. Nobenega dvoma torej | D |
Vatikan in komunizem | Avtorica | se pri opravičevanju škofove odgovornosti sklicuje | D |
pritrjeval ni in ni posvečeval sodelovanja z njim. | Avtorica | pravi, da vatikanski arhivi še niso dostopni | D |
samozaložba, Ljubljana 1993.) Za te dokumente | avtorica | ve in se nanje celo sklicuje, vendar pa ne navaja | D |
pravico radikalnega nastopa zoper komunizem. Tako | avtorica | ne upošteva, da uredniki ADSS pišejo in z dokumenti | D |
navzoč ob slavnostnem mimohodu zaprisežencev. | Avtorica | opravičuje samo zapriseženje z izjavo, da vodilni | D |
in pomoč. Druga teza, ki jo zagovarja tudi | avtorica | obravnavane študije, je, da je šlo za prisego | D |
nazaj, v roke svojih sobojevnikov, partizanov. | Avtorica | pravi, da iz »današnjega zornega kota« lahko | D |
Zakaj? | Avtorica | to pove z vprašanjem: »Ali je možno, da je Rožman | D |
iz današnjega zornega kota«, kakor bi rekla | avtorica, | prizna svojo soodgovornost za usodo Judov v | D |
socialisti, sami ali v imenu OF. Tako poroča | avtorica | o pozivu »Katoličanov v OF«, v katerem so zapisali | D |
storil za ljudi, ki so jih Nemci preganjali. | Avtorica | zmanjša do ničnosti Rožmanovo institucionalno | D |
smiljenja z njegovo institucionalno odgovornostjo. | Avtorica | prizna škofovo institucionalno odgovornost le | D |
romali k njemu in ga o vsem informirali«. (116) | Avtorica | se zelo trudi, da bi škofa Rožman razločila | D |
kolektivno odgovornost oziroma krivdo, ki jo | avtorica | utemeljeno zavrača, temveč gre za institucionalno | D |
zalepljeno« in za to je škof Rožman so-kriv. | Avtorica | zanika škofovo politično soodgovornost za bratomorni | D |
pojavila knjiga Neofolk kultura, v kateri je njena | avtorica | prof. dr. Milena Dragičević Šešić novo elito | D |
izvodov, posamezna knjiga pa stane 4778 tolarjev. | Avtorica | bralcem predstavi rdečelasega suhca Gregorja | D |
Hrabala, ki ga je prevedla Nives Vidrih, tudi | avtorica | spremne besede, saj je pisatelja (tragično je | D |
nacistični, fašistični ali komunistični sistem. | Avtorica | napoveduje osvetlitev metode mojega dela, vendar | D |
preštudiral vse dostopne vire. Trditve, da » | avtorica | reducira negativne posledice dejanj na dobre | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |