amerika (2.501-2.600)

razpravi o vladi), da je bil na začetku ves svet	Amerika	oziroma da so Amerika in njene sanje pripadale	D
bil na začetku ves svet Amerika oziroma da so	Amerika	in njene sanje pripadale tudi svetu. Ali še	D
Locke je zapisal, da je bil na začetku ves svet	Amerika	oziroma da so Amerika in njene sanje pripadale	D
bil na začetku ves svet Amerika oziroma da so	Amerika	in njene sanje pripadale tudi svetu. Izid	D
prevladujoča oblika na treh celinah (Severna in Južna	Amerika	ter Avstralija).Tudi v Evropi se zmanjšuje število	D
pritiskanje nalepk vsaj neupravičeno. Busheva	Amerika	ne bo nujno kavbojska velesila in tudi Kerryjeva	D
osrčju sedanjega spora. Busheva ali Kerryjeva	Amerika	se bo morala ubadati s primanjkljajem, Evropa	D
1982 so »slabo vplivali« na njegovo dušo. »	Amerika	je Izraelcem dovolila in s 6. floto pomagala	D
na to, kdo bo novi stanovalec Bele hiše. Si	Amerika	lahko privošči še štiri leta Busha?Ali pa lahko	D
strahovanjih in o oviranju volivcev.« »Korporativna	Amerika	je razdeljena«, »Bush in Kerry z ramo ob rami	D
meriškega izolacionizma, piše konservativni časnik.	Amerika	pa ne voli izključno novega predsednika, ampak	D
S. V. Si	Amerika	lahko privošči še štiri leta Busha - ali lahko	D
Barbara Šurk Kako je volila	Amerika	Veliko upanja, veliko razočaranja	D
slogu: »Seveda smo volili, a ne za tegale!«	Amerika	je razdeljena in se niti na dan predsedniških	D
lahko; navdaja ga tesnoba, kako bo bushevska	Amerika	nadaljevala svojo vladavino.Razlogov za prepričanje	D
ali manj nedvoumno odgovorile, da hoče biti	Amerika	še naprej taka kot doslej.Povedale so tudi,	D
belem, dobrem in slabem svetu, v katerem ima	Amerika	seveda zmeraj prav.Volilno zmago bo jemal kot	D
alarmiral z zunanjimi in notranjimi konflikti.	Amerika	tako še naprej živi v nekakšni podaljšani travmi	D
velikanske moči in hkratne ranljivosti. Bolj ko je	Amerika	unilateralistična (primer iraške vojne), bolj	D
vojno« zlasti po napadu na Irak celo razširil,	Amerika	pa s svojo zgrešeno politiko še naprej krepi	D
zelo verjetno ne bo spremenil. To pomeni, da bo	Amerika	mednarodno ostala relativno osamljena, da bo	D
preventivnim vojnam poslej izogibala. Skratka,	Amerika	bo v drugem Bushevem mandatu zelo verjetno ostala	D
treba živeti, tudi če so neljuba. Seveda pa	Amerika	tudi po Bushevi zmagi nikakor ni samo Amerika	D
Amerika tudi po Bushevi zmagi nikakor ni samo	Amerika	po meri Busha. Janko Lorenci	D
belem, dobrem in slabem svetu, v katerem ima	Amerika	seveda zmeraj prav. Prihaja čas plačevanja	D
11.05 prva.txt:16700 . / Barbara Kramžar	Amerika	kot pojem: veliko breme na plečih Georgea Busha	D
in pokojninske reforme doma Washington - »	Amerika	je povedala svoje in globoko sem hvaležen za	D
dobil je volilni boj v senatu in v kongresu.	Amerika	je država, ki je na pravi strani boja proti	D
Gostujoče pero	Amerika	je izvolila Busha Tokrat je George W. Bush	D
morale. Raziskave javnega mnenja so pokazale, da	Amerika	še vedno uvršča vprašanja vrednot (na primer	D
Eno življenje ni dovolj.	Amerika	me je najprej navduševala zaradi odprte komunikacije	D
Damijan Jagodic	Amerika	me z gmotnimi dobrinami ne navduši več.Njihov	D
pomemben »otok«, ki še ni slišal za Beckhamanijo -	Amerika.	»Misije nemogoče« pa se bo lotil z močnim zaveznikom	D
sprejemajo takšne razstave? Težko je reči, kaj je	Amerika,	ker gre za fikcijo.Nedavno so bili na neki konferenc	D
predsednik senata, češ da o pozivih »ne odloča	Amerika,	ampak sodišče«, kajti Milošević »mora prepričati	D
Dejan Pušenjak	Amerika	Revolucionarni drugi mandat Georgea Busha	D
dodali pomoč pri prekvalifikaciji delavcev.	Amerika	je med prvimi ugotovila, da za boj proti revščini	D
sposobnost revnih za samostojno preživetje.	Amerika	ima dolge izkušnje s podeljevanjem lastništva	D
gospodarske velesile ohranilo v prvi ligi.	Amerika	bo morala bolj kot zdaj poskrbeti, da ne bo	D
civilnega letalskega prometa prek Atlantika.	Amerika	je ponovno načela stari spor glede evropskih	D
mesto Ljubljana osvežujoč projekt. Ni majhna	Amerika,	ampak je evropski projekt, ki ima »eho« Nizozemcev	D
predvidijo tudi potek za naprej. »Če bi se začela	Amerika	v svojem novem obdobju kot svetovna sila vesti	D
drugi svetovni vojni? Zato: »In bojim se, da bo	Amerika	osamljena, osovražena, zaostala, da bomo živeli	D
»Če bi bili mi neposredno ogroženi, bi bila	Amerika	naša zaveznica.Če bi se Amerika umaknila v tujini	D
ogroženi, bi bila Amerika naša zaveznica. Če bi se	Amerika	umaknila v tujini, se odpovedala svojim zavezništvom	D
teroristi zagotovo napadli. Njih ne zanima	Amerika	kot Amerika.Zanima jih Amerika kot najmočnejši	D
zagotovo napadli. Njih ne zanima Amerika kot	Amerika.	Zanima jih Amerika kot najmočnejši dejavnik pri	D
Njih ne zanima Amerika kot Amerika. Zanima jih	Amerika	kot najmočnejši dejavnik pri uresničevanju prepričanj	D
pripadnostjo demokraciji in svobodi. In Evropa in	Amerika	naj bi skupaj - vendar ne nujno z vojaško akcijo	D
roameriška vizija miru na Bližnjem vzhodu. Evropa in	Amerika	bi morali Palestini in hkrati Izraelu ponuditi	D
o tem, po kateri poti bo krenila Palestina.	Amerika	in Evropa bosta morali počakati na volitve,	D
Alpsko smučanje: štart sezone pod vprašajem	Amerika	ni več sanjska Ljubljana - Amerika tudi za	D
Amerika ni več sanjska Ljubljana -	Amerika	tudi za smučarje ni več obljubljena dežela.	D
Kvalifikacije za SP leta 2006 v Nemčiji; Južna	Amerika,	11. kolo - Ekvador : Brazilija 1:0 (Mendez)	D
Venezuela po 13, Bolivija 10; Srednja in S.	Amerika	(CONCACAF) - reprezentance, ki so se uvrstile	D
Obstali so na okopih Evropa in	Amerika	sta tudi po berlinskem vrhu G 20 ostali vsaka	D
ameriška valuta zdrsniti do tečaja 1,5 za evro.	Amerika	in Evropa, ki svoje gospodarsko rivalstvo v	D
Ljubljana - Košarkarska	Amerika	doživlja šok za šokom.Polomu na OI v Atenah	D
zahteva tudi umik iz mest na Zahodnem bregu. »	Amerika	nam trdno stoji ob strani med svobodnim procesom	D
razvoju predvsem v tem, da »EU samo imitira,	Amerika	pa inovira«. Ravno zato je po mnenju državnega	D
mogoče zgolj ponoviti, da razvita Evropa in	Amerika	na svoje velike banke in podjetja pazita, da	D
vojne k enopolarnemu z eno samo velesilo: ZDA.	Amerika	je imela dve možnosti: da postane lokomotiva	D
nedvoumna politična govorica, ki poudarja, da lahko	Amerika	shaja tudi brez zaveznikov, določajo Georgea	D
najboljše veleslalomistke na svetu. Vsem je	Amerika,	prizorišče uradnega odprtja svetovnega pokala	D
Fundamentalizmi	Amerika	proti Evropi: težko je brez skupnega sovražnika	D
nemškemu komentatorju Josefu Joffeju (Die Zeit), da	Amerika	Evropo neprijetno spominja in opominja na njene	D
Hitlerju zvestih armad maja 1945, temveč je	Amerika	potem še dobra štiri desetletja varovala Evropo	D
pluralne identitete v tej državi ali da bi bila	Amerika	za vedno obsojena na politiko aktualnega Busha	D
Seveda ni mogoče mimo dejstva, da se je politična	Amerika	pod Bushem močneje kot kdajkoli prej v svoji	D
staro. Evropa predstavlja zanj nekaj starega in	Amerika	nov začetek, ki seveda pomeni po njegovih besedah	D
seveda pomeni po njegovih besedah »smrt starega«.	Amerika	po njegovih besedah opravlja poslanstvo uničevanja	D
drzno in morda tudi preroško misel, da se utegne	Amerika,	ko bo zaključila to zgodovinsko nalogo, odvrniti	D
britansko-ameriškega partnerstva. O tem, da se	Amerika	in Evropa razlikujeta kot Mars in Venera ali	D
da zanima Evropo predvsem mir, medtem ko je	Amerika	po »11. septembru« obsedena s problemom varnosti	D
pogovarjamo in tudi prakticiramo deljeno suverenost,	Amerika	pa medtem čedalje bolj agresivno izvaja svojo	D
suvereno moč. Če govori Evropa o regiji, govori	Amerika	o svetu itd.V času ko Evropa in Amerika očitno	D
govori Amerika o svetu itd. V času ko Evropa in	Amerika	očitno nimata skupnega sovražnika, bosta morali	D
neokonservativno doktrino, ki odkrito priznava, da mora	Amerika	narediti vse, da bi ostala edina supersila	D
itd.) in čedalje bolj tudi doma (razdeljena	Amerika,	enormni finančni primanjkljaj itd.) že dal slovo	D
razdelani in argumentirani predlogi v tem smislu, da	Amerika	potrebuje močno Evropo in morda tudi drugačno	D
razkolu z ZDA. Henry Kissinger je v knjigi Ali	Amerika	potrebuje zunanje politiko? pred dvema letoma	D
povezalo z Janezom Janšo v okviru odbora za Nato).	Amerika	je pomembnejša od Evrope, naša pot v EU pelje	D
zunanjega sovražnika. Za Sovjetsko zvezo je bil ta	Amerika.	Za Sirijo je to Izrael. Egipt je z nami podpisal	D
ameriška invazija Irak približala demokraciji?	Amerika	je v Irak poslala svoje vojake.Če bi z diktatorjem	D
Podobno je bilo s Stalinom in s Sadamom Huseinom.	Amerika	je iraškemu diktatorju gledala skozi prste zato	D
napade in dvigoval vrednost teroristov. Če	Amerika	hoče zmagati v vojni proti terorizmu, se ga	D
politike svobodnega sveta do njihovih oblasti.	Amerika	Egiptu na leto nameni dve milijardi dolarjev	D
vojaški in bolj besedni V svoji knjigi Nevezana	Amerika	se Ivo Daalder spominja Zhou Enlaija.Ko so voditelja	D
lahko samo ameriška zunanja politika, tako da bo	Amerika	varnejša.Vsi čakamo le na to, ali bo prišlo	D
odšel v zgodovino kot predsednik, pod katerim je	Amerika	doživela dva napada, kar se še ni zgodilo.Ljudje	D
zveze spremenile. V primerjavi s hladno vojno je	Amerika	danes za Evropo manj pomembna, Evropa pa je	D
Američanov volilo za predsednika. To ne pomeni, da je	Amerika	čudna, to pomeni le, da je zaradi kombinacije	D
imel drugega izhoda. Ko je Evropa združena, jo	Amerika	posluša.Če pa je razdvojena, kot je bila pri	D
Amerike. Številni so prepričani, da je ravno	Amerika	najmočnejši razlog za to, da azijska sila potrebuje	D
sto najboljših 55 univerz - Evropa 37. Toda	Amerika	in Evropa sta v številu odličnih univerz vsekakor	D
hipotetičnem ostrem konfliktu z njimi pa nam bi	Amerika	pomagala manj kot EU (Unija bi na vse načine	D
prezbiterijanskega pastorja, je rekel, da je	Amerika	poslana »osvobodit in odrešit svet«.Celo predsednik	D
sedemnajstimi milijoni novih avtomobilov na leto je	Amerika	avtomobilski raj, v katerem si lahko vsakdo	D
Soban Problem ni George Bush, problem je kar	Amerika	sama Pogovor z Emmanuelom Toddom Dejan Pušenjak	D
islamskih teroristov. Z reformo obveščevalnih služb	Amerika	igra na vse ali nič. Barbara Kramžar	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani