nova beseda iz Slovenije
in nas razteplo po svetu...« Tako poje pesnik | Zupančič | v ‘Dumi ’.In mi mislimo na te besede in jih | A |
težkih dneh, o domovina... (Oton | Zupančič) | * Zemlja | A |
sem naši in pil nje bolesti. ( | Zupančič) | - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - | A |
laziti in plaziti se po hosti venomer,« pravi | Zupančič | neke noči, ko smo ravno pri ognju sedeli.Noč | A |
nas ne bo še konec, ne, gotovo ne,« reče drugi | Zupančič. | »I, nu,« pravim jaz, »da ne boš rekel, da sem | A |
doživel; najbolj pa me je vpraševal žalostni sosed | Zupančič, | ki je dva sina izgubil tam, moja pajdaša.Do | A |
pesnik med našimi mladinskimi književniki je | Zupančič. | Odvrnil se je od trivialnega realizma, ki je | B |
Prešerna presegel. Pristni moderni pesnik je | Zupančič | , inteligentni Slovenec, v katerega pesmih zaznavamo | B |
naravnost in hkrati tudi pristna slovenskost. | Zupančič | je zdaj največji up slovenskega pesništva ... | B |
celo za ”Slovana“. Za ”Dom in Svet“ je pisal | Zupančič | (in jaz vem, da bi pisal še danes rajši zanj | B |
osamljen. Takrat so nastopili Murn, Kette in | Zupančič. | Stari časi so izginjali in napočila je nova doba | B |
nobenega spomenika bi mu ne dali, da mu ni postavil | Zupančič | najlepšega spomenika v pesmi. | B |
Gangla, ko bi se ravnal po njih. Oba, Kette in | Zupančič, | sta stopila na visoka svoja mesta šele tedaj | B |
drugemu, in nihče ni teh stvari spravljal, ne | Zupančič, | ne Kette, ne Murn in ne jaz. Kakor se najbrž | B |
VII. Kette -- Murn -- | Zupančič. | VIII. | B |
zaznamujejo imena Drag. Kette, J. Murn - A., Oton | Zupančič | . -- Kette je umrl v Ljubljani l. 1899; bilo | B |
Ljubljani l. 1901; bilo mu je dvaindvajset let. | Zupančič, | hvala Bogu, še živi.-- Vse tri je vezala tesna | B |
narodni pesmi. Hkrati pa sta posebno Kette in | Zupančič | študirala tuje literature, vse kar sta mogla | B |
češko, rusko, poljsko, francosko, italijansko, | Zupančič | se je navduševal za Španjolce.-- Ob tistih časih | B |
sega v prihodnost in večnost ... To je postal | Zupančič | -- Kette ne in tudi ne Murn.Pri Ketteju smo | B |
umreti v zatohli, temni mestni izbi, je postavil | Zupančič | spomenik, kakršnega nima nobeden drugi slovenski | B |
poslušalci! Ob stoletnici Prešernovi je napisal | Zupančič | pesem, ki naj jo beró mladi ljudjé vsakokrat | B |
v mislih in v pogumu, -- za tiste ni pisal | Zupančič. | -- Z brezprimernimi besedami je tam povedal, | B |
OTON | ZUPANČIČ: | ČEZ PLAN | B |
so spale te pesmi, dokler nam jih ni vzbudil | Zupančič, | odprl nam srca in nam odprl oči, da so gledale | B |
109 . / Iz zatohlega pesimizma se je vzdignil | Zupančič | s silno močjo; v daljavo, ki smo jo slabotni | B |
OTON | ZUPANČIČ: | ČEZ PLAN | B |
premaga. Kako nam je bilo takrat, je vklesal | Zupančič | v granit. ”Na nebu je dan, nad gorami | B |
ne vidi sonca ... Iz odprtih grobov je dihal | Zupančič | tisto moč, ki buči svobodno in nebrzdano iz | B |
... . / . / stran 114 . / Tako nam je zapel | Zupančič | veliko pesem o upanju in življenju.Stopil je | B |
Delajte za ljudstvo! Ti, | Zupančič, | skoči na železnico in beri tam kurjaču svoje | B |
izdal svoje pesmi ob istem času, kakor Oton | Zupančič. | Težko se človek izvija silnemu vplivu Zupančiča | B |
pesmi nobene! . / . / stran 106 . / Sam stoji | Zupančič | in resnično se mi smili, da nima vrstnika, ki | B |
Dermota? Kako romaš ti, romar -- poet, Oton | Zupančič? | In povej, kako je s teboj, prijatelj | B |
- | Zupančič | je tukaj; zdi se mi, da se je nekoliko spremenil | B |
kratkem vso stvar in takó bo hitro pri kraju. Tudi | Zupančič | se je smejal ”Kat. Obzorniku“; vrag vedi, kakšen | B |
vedi, kakšen komár jih je pičil ... . Apropos | Zupančič! | Zdí se mi, da se ga je hotelo na lep način nekako | B |
Zvona“ , bogvekako veseli, Vam je pisal menda že | Zupančič | ... . ”Ruda“ izide šele po Vel. noči. | B |
uredniškim delovanjem (o tem Vam je menda pisal | Zupančič) | , s svojimi ocenami nekaterih ničvrednih del | B |
sédel bom in bom pisal, pa bodi kakorkoli! | Zupančič | je že tukaj, pa pravi, da ne pojde v Ljubljano | B |
-- Morda je res mogoče, da pride | Zupančič | v Novo mesto; in res ”natihem“.Ampak pred majem | B |
Postojni - - - Ali veš, kod se potepa - - - | Zupančič | -- - Moja stvar o - - - Ketteju je bila že davno | B |
natihoma, samó k punci. - Povej mi, kjé pa je | Zupančič? | Sporoči mi njegov naslov. | B |
si tisto sanjárenje, kakor sva ga sanjárila | Zupančič | in jaz in kakor ga Zupančič deloma še zdaj sanjari | B |
sva ga sanjárila Zupančič in jaz in kakor ga | Zupančič | deloma še zdaj sanjari.Nekaj pikantnega in na | B |
dobro. Pomisli n. pr. - ali nismo mi vsi, - ti, | Zupančič | in jaz sinovi bankrotiranih ljudí?Polovica slovenski | B |
Ali tisti, ki so me poznali v Ljubljani - | Zupančič, | Murn etc. - vedó jako dobro, koliko sem ”storil | B |
No, kaj bi govoril, - svinje so, pa je! | Zupančič | pa tudi ni mogel ziniti besede, ko je gotovo | B |
ovekarjeve laží in o katerih je vedel, da so laží. | Zupančič | ostaja zmirom za hribom; takó res ne bo nikoli | B |
Ti poročal o starih prijateljih in znancih. | Zupančič | je menda še v Bregencu, pa pravijo, da pojde | B |
Ljubljani je sila dolgčas, to si videl sam. | Zupančič | si je bil izbral boljši del in je zdaj na Bledu | B |
- Dné 15. t. m. se preseli tudi | Zupančič | k nam na Rožnik. Uredili smo mu prijazno sobo | B |
dobro, le nekaj mi manjka: knjig! Morda bo zdaj | Zupančič | kaj prinesel.S Schwentnerjem si nisva več tako | B |
Na Rožniku je zdaj popolna samota. | Zupančič | se je preselil v mesto, ker ga imajo pri gledališču | B |
da ne vem, če sem bolj živ ali bolj mrtev. | Zupančič | je moj prijatelj, pa bi gotovo počakal, ker | B |
Kranjsko; Novo mesto (pri Štamcarju).). | Zupančič | mi je sporočil, da izidejo njegove pesmi v 2 | B |
- Oton | Zupančič | je istotako objavil svoje poezije v posebni | B |
majski list Ti gotovo pošljem; najbrž pošlje tudi | Zupančič, | ampak (saj ga poznaš) sigurno ni. Zdaj sem | B |
kakor ”Edinost“! Ali Ti je kaj znano, če je bil | Zupančič | zadnje dni v Ljubljani? Najlepše pozdravlja | B |
prave prijatelje, kakoršna sta jedina Ti in | Zupančič | in kakoršen je bil Kette, o katerem upam, da | B |
se lasal v najskrajnejšem zaničevanju. Niti | Zupančič | me ni mogel potolažiti; dva dní sem bil nesposoben | B |
Na Dunaju je zdaj samó jeden talent, in to je | Zupančič. | - | B |
Tavčarjevih mislij o mojih ”delirijih“ tudi Aškerc in | Zupančič. | Kakó lavira Aškerc okoli različnih ”struj“, to | B |
bil Vidic, bi jaz ne sodeloval, a najbrž tudi | Zupančič | ne.Novega beletrističnega lista pa je treba | B |
izpuščenih je nekaj odličnih pesmij - (jaz in | Zupančič | jih poznava na pamet), - a vvod je za Ketteja | B |
v svojem stanovanju mnogokrat precej družbe; | Zupančič, | Kraigher, Bäbler itd. prihajajo k meni; takó | B |
- Zdaj je | Zupančič | tukaj - vsaj eden človek!Doslej sem bil vendarle | B |
decembra 1904] Dragi Govekar! - Pravkar mi piše | Zupančič, | da si se bil Ti izrazil, da sem Ti izročil črtico | B |
greh bi bil, če bi se odlašalo z izdavo. - | Zupančič | jih je pet ali šest prav lepo prevel na nemško | B |
I. C. Oton | Zupančič: | Čez plan.- Ne spodobilo bi se, da bi odpravili | B |
sporoča, da hoče biti v tisti skupini, kjer bodo | Zupančič, | Zofka in moja malenkost. Mi sodimo pač skupaj | B |
svobodno drugim, tedaj ni meni nič manj. - | Zupančič | je odpotoval v Pariz. Prav je imel. | B |
Matici“ več veljá hišni posestnik nego pa - | Zupančič: | - | B |
Zdaj samotarim, nimam družbe. | Zupančič | je pri vojakih v Gradcu; piše pesmi in je zmirom | B |
da ima duha in da ni filistejec ... Tu nam je | Zupančič | drug človek; jaz mislim, da ne pade nikdar več | B |
vrednosti: majhen dokaz: nekoč smo poslali Kette, | Zupančič | in jaz svoje pesmi skupaj pod eno kuverto in | B |
vstanovili smo svojega, v katerem so Govekar, Eller, | Zupančič, | Vidic, Góstl, Jančar in jaz.Vidica in Góstla | B |
smejali vsi pametni ljudjé - à la Eller, Govekar, | Zupančič, | Vidic itd.; škoda, da vseh ni bilo pri seji | B |
Majaron, zabavljivi in ponosni Govekar, pohlevni | Zupančič, | plemeniti Eller, ki pravi, da je realist, a | B |
vaš, samó če hočete. Aškerc, Cankar, Kette, | Zupančič | in Eller naj okupirajo poezijo popolnoma, Vi | B |
nekaj bo kljub temu in trud ní bil velik. - | Zupančič | mi je pisal dolgo pismo in postal nekaj krasnih | B |
dní ga je okupiral zopet Kette, a malo prej | Zupančič. | On pravi, da ne vé kjé si Ti in da bi Ti rad | B |
ki sem jo spravil urno v kraj; pomagal mi je | Zupančič | in jaz njemu pri njegovi.- O novem letu Ti pišem | B |
sira itd. Na vso srečo sva imela potice in | Zupančič | se je povspel celó do šunke.Nikar si ne predstavljaj | B |
mogel že danes odposlati to pismo. Če bi imel | Zupančič | kaj, bi mi posodil, toda on je suh do las; na | B |
To bi bilo prestrašno. | Zupančič | mu je pisal včeraj; tudi jaz mu mislim pisati | B |
Iz srčnega nagnenja nikoli. | Zupančič, | n. pr. je bil v Ljubljani mesec in prišel je | B |
laskavih pisem ter mi povedal, da bo pisal kritiko | Zupančič. | Toda Govekar ni naročil Zupančiču ničesar, pač | B |
mogel drugače, - moral sem to kritiko natisniti. | Zupančič | odlaša predolgo.Ljudjé se jezé nad mano, češ | B |
Tako je bilo. Nekaj krivde ima sicer res tudi | Zupančič, | ker ni pisal ničesar; ali njega opravičuje lenoba | B |
smejala temu pismu: Govekar pravi v njem, da naj | Zupančič | nikar ne kaže pismakomu, ki bi ga lahko ”zlorabil | B |
novice. Dobro jih poznajo moji znanci, Govékar, | Zupančič, | dr. Vidic, ki je menda prevél jedno ali dvé | B |
dobím torej za ”Vinjete“ toliko kot je dobil | Zupančič | za pesmi; in njegova knjiga je za polovico manjša | B |
ali ”Čaša opojnosti“ bo mnogo elegantnejša; | Zupančič | mi je pokazal korekture. Kaj pa bo zdaj z | B |
korekturami? Dokler ne pridem v Ljubljano - bo morda | Zupančič | - s katerim ste gotovo že govorili - takó prijazen | B |
Kaj je s tiskom ”Vinjet“, prav nič ne vem. - | Zupančič | mi je pisal, da ste bili menda kolikortoliko | B |
prepisati. Izvedel sem namreč, da izdá tudi | Zupančič | svoje pesmi - in nisem se hotel preveč blamirati | B |
(Naslov: Wien, 1. Universität.) | Zupančič | se mi je zahvalil za knjigo, ki sem mu jo bil | B |
Ps. . / . / stran 114 . / Ali Ti je že dal | Zupančič | manuskript? 114 2. novembra 1902 | B |
904. Nobeden mi nič ne piše; tudi ne vem, če | Zupančič | še živi ali ne. 152 | B |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |