Cerkev (501-600)

molitvami, segli naravnost do mojega srca.	Cerkev	je bila temna, hladna in prazna; v tej tišini	A
sedemdesetletne starke od nedoraslega dekletca. V	cerkev	so prihajali otroci, s prav tistim plazečim	A
rok. Začudil sem se, da moškega ni bilo v	cerkev.	Ko sem se začudil, se je prizibal skozi vrata	A
VÉLIKA MAŠA Stopil sem v farno	cerkev,	ko je bila še skoraj prazna in sem se napotil	A
živimi zvezdami posute. Ljudjé so prihajali v	cerkev.	Zdelo pa se mi je, da ne prihajajo počasi in	A
potokih svojo luč, je v silnem loku planilo v	cerkev,	kakor je bilo, in razlilo se je po nji mogočno	A
megla se je vzdigal holmec, na holmcu je bila	cerkev	z visokim obzidjem in na to cerkev je sijalo	A
holmcu je bila cerkev z visokim obzidjem in na to	cerkev	je sijalo žarko sonce.Na materinem obrazu je	A
nebeški svit. Iztegnila je roko in je pokazala na	cerkev.	”Tam je Vrzdénec!“	A
ne moke... »Ne kruha, ne moke in fant je šel v	cerkev	in je molil.Pa pride zjutraj gospod in...«	A
ljudje v teh krajih. Tik ob parku je stala	cerkev;	pogledal sem na uro in sem se začudil; od doma	A
vedrih lic, jasnih oči. Ponosna stoji na hribu	cerkev	sv. Pavla, sloka in svetla se vzpenja k nebesom	A
dejal naš župnik, predno je začel pridigo in vsa	cerkev	se je useknila; tudi jaz sem se useknil; zelo	A
bi mu nihče ne videl v obraz in stopil je v	cerkev	skozi male stranske duri. Mračna je bila cerkev	A
duri. . / . / stran 262 . / Mračna je bila	cerkev,	rdeča luč se je zibala pred velikim oltarjem	A
bilo srce. Nato pa je šel in se je napravil v	cerkev.	Toda ko je vstopil, se je prestrašil.	A
vstopil, se je prestrašil. Vsa polna je bila	cerkev,	zagradili so mu jo bili prav do velikega oltarja	A
čisto jasen njegov cilj; s sveto dušo kakor v	cerkev,	se je bil napotil proti njemu, ni dvomil in	A
svojo peščeno uro ob sebi, katero je jemala v	cerkev	in v posteljo in jo vsake pol ure obrnila.	A
dvonadstropne hiše s prostornimi okni doli na vas in na	cerkev	in na hišo, v kateri je sedaj ona?Lepo mora	A
opazk je bilo mnogo, zakaj ljudje, ki so šli v	cerkev,	posebno ženske, so bile izpostavljene opazkam	A
dogaja na kmetih, da gresta mož in žena skupaj v	cerkev.	Morda se je ravno radi tega dozdeval ta dogodek	A
tedaj je zazvonilo in ljudje so se zgrnili v	cerkev.	Tam gori na Peči pa je bil nekdo zamudil	A
zvonit avemarijo; potem se je vrnil zopet pred	cerkev	in videl prihajati Marjanico z Zaplotarico.	A
glasov od vasi. Zasveti se v oknih, zasveti se	cerkev	v lučeh in lestencih, in ni je sveče, ki ne	A
pozno že sicer; morala je riti skozi moške v	cerkev.	Na vratih cerkve ji je nekdo po kimal z glavo	A
Duhovnik ga je vedel za roko proti vratom in v	cerkev,	kjer ga je pustil in rekel: »Z gospodarjem svojim	A
»Sem.« »Ali je	cerkev	v redu?« »V redu.«	A
Potem pa je rekel mirno in toplo: »Stopiva v	cerkev!	« ‒ 1 Pred tremi pričami uradno odstavljen duhovnik	A
da sem utrpel petdeset lir. Kakor da bi bil	cerkev	in službo zanemaril, ko sem vendar obhodnika	A
dedec in baba in še celo ta, ki je prepozno v	cerkev	prišel, amen.« Nato je pokleknil in molil.	A
Pri nas je veselo. Far nam je	cerkev	zaprl, smo pa sem prišli molit.« »Pa vstopim	A
namen s tolminskim. Ni slab duhovnik; njegova	cerkev	je v redu in močen človek je; bil bi Golijat	A
To ni kostnica! Svet kraj je, kakor	cerkev,	in tebi je bil v varstvo izročen.Zakaj nisi	A
Urha in je krčevito obrnil ključ, da bi odprl	cerkev.	V podzavednem spoznanju je čustvoval škodoželjno	A
veselja zavriskal, ko je zagledal iz ovinkov	cerkev	svetega Urha, severni breg Kozlovega roba, meline	A
To je resnica, to je luč!« Vstopil je v	cerkev	svetega Urha in videl ljudi.»Glej, Bog ve, da	A
dijakon dodal kazni še posebno povelje, naj	cerkev	v fari ostane zaprta. 1 prepovedano ti je opravljati	A
za zadoščenje, za žrtev, da ne smem v lastno	cerkev,	naj bo za usmiljenje, ki si ga imel z menoj	A
smrti brata Gerolama ... V prvem svitu je šel v	cerkev	in maševal in ker ni bilo ne cerkovnika ne klerika	A
Sancta1?« Potem je šel in je sam odprl v	cerkev	sv. Urha, sam zvonil, se sam oblekel, sam prižgal	A
desnico pod pazduho in ga podpiral. Vstopila sta v	cerkev	in vikar je daroval Gospodu in se obhajal.Potem	A
Izvrstno je bil izkoristil ta leta. Staro farno	cerkev	svetega Jurija na Kneži je bil njegov prednik	A
bil njegov prednik opustil in se preselil v	cerkev	Marijinega Oznanjenja v Podmelcu.Ko je prišel	A
prišel Štefan na faro, je videl, da je tudi ta	cerkev	hudo razpadla.Tedaj se je odločil novi župnik	A
župana Mohorja Rutarja, popravil staro farno	cerkev	večinoma s svojim denarjem in se preselil vanjo	A
zakramente iz Podmelca v svojo ljubo staro farno	cerkev	na Kneži, kar sem storil in o tem že poročal	A
naj podpihuje Klavžarje, da imajo predaleč v	cerkev,	naj me toži svojemu grofu!Cerkev svetega Jurija	A
predaleč v cerkev, naj me toži svojemu grofu!	Cerkev	svetega Jurija na Kneži je božja in tudi svet	A
grofu pritožili, da bodo imeli odslej dalj v	cerkev,	o krčmarju v Melcih, ki jih hujska in osebno	A
sobi gori in doli. Ko je zazvonilo, je odšel v	cerkev	vihravo, burno.Stopil je pred oltar, da bi učil	A
pomogel Luciji, da sta spravila bolno Tončko pred	cerkev	in ji zopet zavezala oči, ker so jo ščemele	A
devica, a prismojena in govori, da ne sodi ne v	cerkev	ne v hlev.Zato sem jaz tu, tvoja mati in tvoj	A
Non habeo ordines.« »Ecclesia militans ‒	bojujoča	se cerkev je izgubila biser,« se je porogal	A
ga je obšlo pri božični polnočnici, ko je vsa	cerkev	zapela enoglasno, zategnjeno: »Eno dete rojeno	A
Svojega varovanca Boštjana je poslal v farno	cerkev	pri Svetem Urhu v dobravi pod trgom, da bi mu	A
zdrava na duši in telesu in se sama prišla v	cerkev	zahvalit za ozdravljenje.Povzdigne glas.	A
Hudič ga je!« Troje ženic je podvizalo mimo v	cerkev	na Ilovici, od koder je bilo čuti jutranji zvon	A
rekel. Takale je, da imamo na Tolminskem tri:	cerkev	svojo, gospoda spet svojo in mi kmetje in ubogi	A
bila zakristija polna domačinov. »Za kmete je	cerkev,	zakristija je za gosposke ljudi.« Kmetje so	A
je zvonilo. Brata sta krenila po Tolminu v	cerkev	... Zdaj pa je pozvanjalo k povzdigovanju in Tone	A
Medtem je čas pohajal. Ljudje so napolnili farno	cerkev,	ko je pozvonilo k maši.Drugi so posedli po bregu	A
»Posvečenega duhovna je ubil in oropal.« »	Cerkev	Matere Snežnice nad Avčami je okradel.« »Duše	A
Jutro se je budilo.	Cerkev	svetega Roka nad Solkanom je gledala v prvo	A
pa ga je prihodnost. V tej skrbi je zagledal	cerkev	na Sveti gori.Prav goreče je vzdihnil: »Sveta	A
škripanje cerkvenih vrat. Ljudje so prihajali v	cerkev	molit in poljubljat razpelo na stopnicah pred	A
ali si gluh?« »Nisem,« je rekel Božič, »kar v	cerkev	pojdi, kjer moli, jo boš že videl.« »Kadar pridem	A
in poznejši višji duhovni Andrej Foramiti v	cerkev	na Ilovici, je opazil, da je v cerkvi nenavadno	A
gospodov kanonikov v Čedad, do naddijakona, naj jim	cerkev	in mašo odreče.« »Nikar, gospod,« je prosil	A
sramote. Nevesta pa je potegnila ženina za	cerkev	in mu tam razodela: »Luka, Bog naju je zapustil	A
ustavili sredi ceste: »Gospod, zdaj pa kar z nami v	cerkev	k poroki.Tolminskega ni.«	A
Ljudje se bodo suvali s komolci, ko pojde v	cerkev	z Janezom.Sram jo bodi!	A
očetom potegnila na Travnik. Oče je hotel v	cerkev,	pa ni mogel, tolika je bila gneča.»Kaj pa le	A
se je takoj razvnel župnik Demšar. »Stopimo v	cerkev,	vama bom pokazal krstni kamen, kjer je on krščeval	A
otroke v osemnajstem stoletju.« In smo šli v	cerkev.	»Tu je krščeval, s tele prižnice pa je povedal	A
na podeželju za nadarjene dečke... O, pa tudi	cerkev	je postavil!V čast svoji materi.	A
zaklical nazaj. Pred oči mi je stopila komendska	cerkev.	Iz nje je stopil sveti Peter.	A
premišljevala, kdo bo ta in ta žegen nesel v	cerkev.	Izdelovanje pa je bilo sila počasno	A
prav do pol desetih, ko je bilo treba iti v	cerkev.	Sama zase sva si vedno izdelala dva	A
prav prišli spet plašči. Jaz pa naj bi šel v	cerkev	v kratkih hlačah... »Mama, jaz ne grem	A
Oblekla se je in skupaj z atom sta odšla v	cerkev.	Brata sta se mi samo namuznila in tudi šla k	A
so se mi smejali in me peljali v Štefanovo	cerkev,	ki jo obišče na tisoče vernikov vsak dan.	A
Tržič ni nemško mesto. Za božič je vsa	cerkev	pela slovensko do enih zjutraj!« Pozneje	A
No, kaj vidi?« »	Cerkev,	« so odvrnili vsi v en glas tako v šoli kot	A
svojemu ljudstvu, res pa je tudi, da je bila zame	cerkev	največje svetišče, svetišče, kjer ni prostora	A
kot vsaka stvar ni za v gostilno, tudi ni za v	cerkev.	»Ljudje kolnejo zaradi vaših cecilijanskih	A
nimajo prav, ker bi radi pesmi s ceste prenesli v	cerkev...	Ampak, poglej, tudi sam si bil ves navdušen,	A
jim razložiti, da pač vsaka pesem ne spada v	cerkev	in da je Gruberjeva velika častna izjema. Pa	A
popotnice. Pozneje pa sem zvedel, da so šli v	cerkev	prižgat svečo - za mojo srečno vrnitev s Triglava	A
sem blagoslovil vso množico ter jo povabil v	cerkev.	»Upam, da tudi pri sveti maši ne bo	A
v gostilni. Toda potlej bo zagotovo poiskal	cerkev	in se šel priporočit Bogu za varno pot in srečno	A
varno pot in srečno vrnitev. To na Dovjem pa ni	cerkev,	to so katakombe.Saj je turista še strah stopiti	A
mojem prihodu na Dovje smo do konca obnovili	cerkev,	jo tudi zunaj in znotraj prebarvali, naredili	A
primerna. No, ali bi bilo vam všeč, če bi hodili v	cerkev	brez obleke, tako rekoč goli?!« Prijel	A
vidi...« so se opravičevali. »Za nas je glavna	cerkev	sv. Mihaela...K njemu največ molimo!« se je skušal	A
vedno sem se spomnil tudi na našo šmarnogorsko	cerkev	in na njeno podobo.Brez Marije zame ne bi bilo	A
veste, ne veste pa še tega, zakaj stoji naša	cerkev	sv. Mihaela tako na samem iz vasi...« je k meni	A
»No, pa povejte!« »Naši predniki so želeli	cerkev	postaviti sredi vasi...V bližini velike vaške	A
nam golob hoče pokazati, kje naj stoji naša	cerkev?	so rekli ljudje.Hitro so si bili edini, da jim	A
da gre za božji znak. No, in zato je naša	cerkev	sv. Mihaela zdaj tako stran od vasi, kar ni	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani