nova beseda iz Slovenije
svinčnikom: Rechnung von 1495 der 8. Juni 1861 an das | b. | Allgemeines Reichsarchiv [...]; z istim pisalom | C |
prvi (A) na fol. 1-47, 48'-49, 52-54; drugi ( | B) | na fol. 47'-48, 50-51', 54'-119, 139'-141', | C |
trije pisarji. Prvi (A) na fol. 1-3, drugi ( | B) | na fol. 14-143 in tretji (C) na fol. 144-193 | C |
oziroma z besedo (letnice v dataciji pri rokah | B | in C). RKR 3 - | C |
trak z napisom v knjižni kapitali lehenbvech. | b. | vlrichs, spodaj pa so odtisnjene inicialke | C |
na hrbtni strani osmega popisanega folija. | B) | Pisava Vsa računska dokumentacija (kot sploh | C |
spiralasto obliko zamenja nova, ki spominja na črko | B, | le da jo od nje ločuje značilni trikotni zaključek | C |
mali w je zapisan kot kombinacija črk l in | b, | kratica za item pa je na las podobna črki n | C |
kratka. Pogoste so tudi ligature trebušastih črk ( | b | in d) z e.V 15. stoletju postajajo poteze pod | C |
nadaljevanja v omenjeni smeri, lok obvisi v zraku. | b) | Pentlja navzgor - prvi del poteze je enak prejšnji | C |
neporavnane obveznosti ipd. Označena so z nota, n. | b. | (nota bene) ali pa s stilizirano risbo roke | C |
napake opremil z drobnimi črkami ob robu (a., | b.) | , kar je zmanjševalo možnost pomot pri kasnejših | C |
nakazovanje možnosti, ki nima uporabne vrednosti. | B) | Žitne mere deželnoknežjih uradov na Goriškem | C |
= 5 kupnih messov (oves) | b) | 15. in 16. stoletje.Gradivo za 15. stoletje | C |
1 lb ß = 20 ß = 40 dč | B) | DENARNI OBTOK Delovanje kovnic na določenem | C |
kar pa je spričo devalvacije razumljivo. | B) | CENE ŽIVINE, DROBNICE IN PERUTNINE V primerjavi | C |
prvega kot pisne predloge pri izdelavi drugega. | b) | Letni obračun.Po koncu obračunskega leta (mejni | C |
služil kot ena od predlog za sestavo obračuna. | b) | Register prejemkov.Na voljo sta dva primerka | C |
temveč tudi Prosek in nekatero drugo posest. | B) | SISTEM UPRAVE POSESTI Vse do Maksimilijanovih | C |
stoletja) ostal pod njuno neposredno upravo. | B) | SISTEM UPRAVE POSESTI Zametke centralne uprave | C |
officium) z okoli 1185 hubami (TAB. 30). | B) | SISTEM UPRAVE POSESTI Pri organizaciji ozemlja | C |
prehajale pod neposredno upravo (TAB. 34). | B) | SISTEM UPRAVE POSESTI Na podlagi razmeroma poznih | C |
stoletja, kot jih zasledimo v urbarju iz 1426. | B) | SISTEM UPRAVE POSESTI V teritorialno-upravnem | C |
poslovanju urada letno polagali račune oskrbniku. | B) | OBSEG IN VIRI PRIHODKOV Gospodarstvo gornjegrajskeg | C |
stolnega kapitlja v 15. stoletju (župnije) | B) | SISTEM UPRAVE POSESTI Za upravo s kapiteljskim | C |
dejavnosti kot tudi širše, v okviru gospostev; | b) | obstoj in uporaba načinov uravnavanja oz. prilagajanja | C |
žitne mere na območju klevevškega gospostva. | B) | VRSTE IZDATKOV Pod pojmom "izdatki gospostva | C |
splošno rast mogoče razlagati s porastom cen. | b) | Kratkoročni razvoj 1) Freisinško gospostvo Klevevž | C |
rezultat večjega obremenjevanja podložnikov. | B) | UMESTITEV V (SREDNJE)EVROPSKI PROSTOR Ko skušamo | C |
Columbia University Press, 1999. Cott, Hugh | B. | Adaptive Coloration in Animals. London: Methuen | C |
Državna založba Slovenije, 1953. Hill, Emita | B. | "Materialism and Monsters in Le Reve de d'Alembert | C |
pesmi (po ljudsko - "narodna", prepesnitve); | b) | ljudsko v umetnem kot tvorno posnemanje oziroma | C |
medbesedilnosti, ki povezuje tekst A s tekstom | B | in vzpostavlja tudi obraten proces.Umetno in | C |
obema poetičnima sistemoma. A ------------- | B | in B -------------- A predloga pologa umetna | C |
poetičnima sistemoma. A ------------- B in | B | -------------- A predloga pologa umetna p. | C |
celotna poetika ljudskega pesništva kot sistem, | B | pa je pologa ali metatekst (umetna pesem), lahko | C |
posvojena." (Kumer 1975: 68-81.) Tudi Albert | B. | Lord je ugotavljal, da je ponavljanje razlikovalni | C |
kreacije (ustvarjalni vidiki literarnega dela) in | b) | poetika izbire (vloga naslovnika in dekodiranje | C |
sprejemalčeve konvencije, obstoječo tradicijo), | b) | poetika izvajanja (gre za vprašanje razmerij | C |
ter s tem ustvarjati svojo pesniško zamisel, | b) | v ljudskem pesništvu pa je ta začetek takrat | C |
(Nikičević 1980: 422.) Raziskovalec Albert | B. | Lord se je v svojem članku The Merging of Two | C |
a) minimalne (Vodnik: nekatere poskočnice), | b) | delne (ponarodelost), c) popolne (v sodobni | C |
Za angleškega raziskovalca folklore Alberta | B. | Lorda je tradicija najpomembnejša kategorija | C |
in formalno približevanje ljudski poetiki; | b) | tvorno dotikanje ljudskega pesništva z "uporabo | C |
in ko se neko stilno obdobje do konca izčrpa; | b) | v posameznih stilnih obdobjih pa se v literarnih | C |
razsežnosti preteklega s poudarki sedanjega, | b) | razsežnosti sodobnega s poudarki preteklega | C |
nenavadnega, tako v vsebini kot v obliki; | B. | pesmi, ki so prehajale v repertoar ljudskega | C |
pesmi Županja hči in grajski gospod - Š 129 | B) | , se zdi, da je motivni drobec vključen v pesem | C |
ljudsko pesmijo Hudič odnese plesalko (Š 82-83 | b | in SLP I/25/1-2); 3. podzavestno približevanje | C |
ljudsko... umetno ... ponarodelo: ljudsko, | b) | umetno ... ponarodelo: ljudsko, c) ljudsko | C |
z vnosom ljudskih odnosnic v umetne pesmi, | b) | pozitivno prepoznaven, polemičen in kritičen | C |
začela rasti v zavesti ljudi kot ljudska. | B) | GREGORČIČEVA NJEGA NI Simon Gregorčič (1844 | C |
in idejnimi sredstvi kot v ljudski pesmi; | b) | posredna imitacija, ko je treba povedati nekaj | C |
1977) => metatekst 2: Svetlana Makarovič (a in | b) | -Kolo in Mračnina (1980) => metatekst 3: Milan | C |
in filozofskih identifikacij ter negacij, | b) | izohipsa trdnih oziroma tradicionalnih temeljev | C |
ljudskega ustvarjalca večinoma težko določljiva), | b) | metatekst (pologa): vse ostale variante posamezne | C |
ki je ljudska pesem z množicami variant, in | b) | metatekst, ki je posamezna umetna pesem, vsebujoča | C |
posamezne reference na posamično ljudsko pesem, | b) | reference na sistem ali kod ljudskega pesništva | C |
začne z ljudsko pesmijo A: (Š 61 in SLP 59) in | B: | Prešernovo Lenoro (KČ 1830), na podlagi katere | C |
shematično predstavimo takole: Prototeksti A, | B | in C skupaj v prototekstu ABC: ljudska (Mrtvec | C |
metatekst 5: Svetlana Makarovič - Lenora: a, ( | b: | radijska igra Mrtvec pride po ljubico) => metatekst | C |
Lepa Vida (SŽ, str. 48) + prototekst/predloga | B: | Prešernova prepesnitev Od Lepe Vide => metatekst | C |
Oton Župančič - Skrinja => metatekst 2 (a in | b) | : Cvetko Golar - Lepa Vida (1900) in Lepa Vida | C |
Žnidaršič - Lepa Vida => metatekst 11 (a in | b) | : Edvard Kocbek -Neznanka in Zamorska => metatekst | C |
Vida => metatekst 17: Bruna Marija Pertot (a in | b) | -Morske deklice in Grljanska pomlad => metatekst | C |
deklice in Grljanska pomlad => metatekst 18 (a in | b) | : Srečko Rijavec -Lepa Vida in Lepa Vida => metatekst | C |
SLP I/3) in Kralj Matjaž rešen iz ječe (tip | B: | SLP I/5-11) ter še Prešernovo prepesnitev pesmi | C |
besedilo pa bi bilo lahko poleg tipa C še tip | B. | Vsi pa predstavljajo mitološko mrežo besedil | C |
svojo ugrabljeno ženo + predloga/prototekst | B: | ljudska pesem Kralj Matjaž rešen iz ječe + | C |
pripovedke o kralju Matjažu C) => metatekst 1 (tip | B) | : France Prešeren -Od Matjaža, ogerskega kralja | C |
- Kralj Matjaž (1942) => metatekst 15 (tip | B) | : Veno Taufer - Kralj Matjaž (1968/69) => metatekst | C |
Matjaž in Alenka (1977) => metatekst 17 (tip | B | in C): Alenka Rebula - Tuta -Narodni muzej | C |
služabnico, verjetno pred hudičem (lintvernom)), | b) | iz snovnega vira motiva zelenega Jurija - kot | C |
Lambergar (1968) => metatekst 3: Veno Taufer (a in | b) | : Pegam in Lambergar (1975) => (metatekst 4: | C |
metatekst 2: Veno Taufer - Riba Faronika (a in | b) | (1975) => metatekst 3: Milan Vincetič -Riba | C |
1973) => metatekst 4: Marjan Pungartnik (a in | b) | -O galjotu in desetnici in Žalostinka za galjotom | C |
=> metatekst 5: Veno Taufer - Galjot (a in | b) | (1975) => metatekst 6: Milan Vincetič - Galjot | C |
z jezikom, stilne spodbude, formalni vzroki, | b) | prevzemanje in interpretacija formalnih sestavin | C |
odnosa do starih oblik in vsebin ljudskega, | b) | ponovno vzpostavljanje identifikacijskega odnosa | C |
prežemanja z ljudskim pesništvom. Če povzamem termin | B. | Paternuja o starejšem in mlajšem valu ustvarjalcev | C |
ustvarjalne poetike glede na ljudsko pesem, | B) | avtorji, rojeni v letih, ko je del ustvarjalcev | C |
teme in liki iz ljudske pesmi ter - skupino | B: | kjer so pogostejši ljudski stilemi, stilizacije | C |
nenehnem iskanju domače "gomile". Skupina | B: | Od besede do verza Naslednja skupina ustvarjalcev | C |
pesništva (langue) - citati struktur, stilizacije, | b) | tiste, ki merijo na kontekst konkretnih ljudskih | C |
zagovorov pri D. Zajcu, Š. Remicu, V. Tauferju, | B. | Seliškarju; simuliranje kronik pri M. Vincetiču | C |
Kravos: Trikotno jadro 1972, str. 83-84). k | b) | Empirični in pretvorjeni citati so dobesedno | C |
očeta vbov." / "Raj grem u križem svet, / koker | b' | storu tak naglaven greh, / de b' očeta n' mater | C |
svet, / koker b' storu tak naglaven greh, / de | b' | očeta n' mater vbov." Pa je šov u križem | C |
ljubezenske lirske Komur se dremlje, naj gre spat A, | B | (Š 1759-1760) - GNI M 31.486 ali pripovedne | C |
besedil ljudskega pesništva (Juvan 1990b: 21); | B) | avtorja zajemata ljudske odnosnice iz posameznih | C |
in tako ustvari nove razsežnosti besedila; | b) | parodično, ki se prepleta s smrtno resnostjo | C |
pesem kot peta pesem, njen ritem in melodija; | b) | ljudska pesem kot artistično sredstvo - ljudski | C |
je iz ponarodele Smrt ima priti (Š - Dodatek | B, | št. 92: 646) in tako je izražena slutnja ali | C |
ljudske ljubezenske pesmi Ljubezen je bolezen | B | (Š 1219-1223).Snoj je sorodne pomene iz ljudskega | C |
Dosti oprav't bi imel: / So same trcjalke, / | B' | jih ljubit ne smel! Š 2706 (Kranjska) | C |
kjer sem bil, / še take nisem nkjer dobil, / da | b | bla tko milga ličeca / in usmiljenga srca! | C |
počilo srce / od žalosti, od groze te. P - | B | MRTVEC PRIDE PO LJUBICO - B: France Prešeren | C |
P - B MRTVEC PRIDE PO LJUBICO - | B: | France Prešeren: LENORA (prevod 1824, objava | C |
usmili!" - P - C MRTVEC PRIDE PO LJUBICO - | B: | varianta št. 1 (SLP 60), nastala po Prešernovi | C |
prsi, / kot veter skozi veje smrek. M 5 a, | b | Svetlana Makarovič: Lenora, Srčevec, Ljubljana | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |