nova beseda iz Slovenije
Anton | Novačan: Herman Celjski / Drama v petih dejanjih | A | |
Anton | Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se | A | |
Anton | Tomaž Linhart: Županova Micka / Komedija v dveh | A | |
Čez krave je sveti Martin, čez svinje sveti | Anton, | čez kure sta sveti Gal in sveti Egidij. | A |
Katarina, njegova žena Karlina, njegova hči | Anton | Kotnik, uradnik Natakarica Hišna Prvo dejanje | A |
Da bo mir besedi. LEŠNIK | Anton | Kotnik, navadno pisano, ne s th. MUREN Vam | A |
BALTAZAR, sluga Romeov SIMSON, GREGOR, PETER, | ANTON | - sluge Capuletovi Troje MUZIKANTOV PAŽ PARISOV | A |
vratarju, da spustí Suzico in Lenko v hišo. | Anton! | Ponev! | A |
OSEBE ALEKSIJ pl. GORNIK DR. | ANTON | GROZD, dež. poslanec, obč. svetnik itd. | A |
tvoja toaleta še bolj enostavna ... KATARINA: | Anton! | GROZD: Nisem te ogovarjal ... | A |
posebna utrujenost. KATARINA: Ali si bolan, | Anton? | GROZD: Bolan? | A |
urah se ne brigaš za moje skrbí ... KATARINA: | Anton! | GROZD: Ti si mi bolj tuja od drugih ... | A |
Anton! KATARINA žalostno: Kdaj si mi dovolil, | Anton, | da bi skrbela zate?- | A |
Anton | Aškerc: Balade in romance Virtualna slovenska | A | |
Anton | Medved: Pesmi 1 Virtualna slovenska knjigarna | A | |
Anton | Medved: Pesmi 2 Virtualna slovenska knjigarna | A | |
je li to snov za ep? Si li bil takó prej, | Anton, | slep, da si še ostal pri »Ljudeviti«? O seveda | A |
strmela silno vam bo duša. Víno pije doktor | Anton | Mahnič, vino pije v svoji krasni kleti, | A |
lice vsi mu govorijo: ”Klanjamo se, doktor | Anton | Mahnič, klanjamo se vsi Vam preponížno. | A |
mu v líce govorijo: ”Klanjamo se, doktor | Anton | Mahnič, klanjamo se vsi Vam preponižno | A |
mu v líce govoríjo: ”Klanjamo se, doktor | Anton | Mahnič, klanjamo se vsi Vam preponížno. | A |
kot je srce vaše zamenjalo. Ali dragi doktor | Anton | Mahnič, vi ostali ste svetosti zvezda, | A |
bratje, torej ní strméti, da učeni doktor | Anton | Mahnič navdušúje svoje blago srce za krasôto | A |
kaj je zl v življenju. In zatorej doktor | Anton | Mahnič grešne úde si napaja s slástjo, | A |
mi grozno vse prikazni: ”O preljubi doktor | Anton | Mahnič, kaj zmešalo Vam je glavo trudno? | A |
našli v kràsni kleti. O preljubi doktor Mahnič | Anton, | kaj zmešálo Vam je glavo trudno?“ In groht | A |
poberite se in trepetajte: Jaz sem slavni doktor | Anton | Mahnič.“ To mi reče, pa z zobmí zaškriplje | A |
mi v zboru preveselem: ”O preljubi doktor | Anton | Mahnič: izgubíli boste raševíno, ki spokorno | A |
lahko vesela, k′ bo jutri nedela, ker bo sveti | Anton, | mojga fanta patron: k′ bom videla ga, preljubga | A |
Anton | Brecelj: Zdrav kolikor hočeš / Zdravnikovi spomini | A | |
(Herodot, 5. knjiga, 6. odstavek, prevod: | Anton | Sovré.) Z Ljubljano se povezuje poljub Napoved | A |
Martin Lapanja, Franc Hvala, Andrej Klemenčič in | Anton | Vogrič. Pogrešana sta Matija Kofol in Žef Obrekar | A |
Lažem. Brrrr, kako lažem. Sveti | Anton | Martin Slomšek Zlomšek, ti veš, da lažem.Starčeva | A |
si mislimo, kdo in kaj. Mestni stražnik | Anton | Macel: Kadar sem z Johanom Otom popival, so | A |
romarjev, veliko dobrih, nepazljivih ljudi. Moj | Anton | pomaga, ribicam pridiga, nam pomaga. Johan | A |
Žalostna drajna. Kako se počutiš tudi v puščavi, | Anton? | To žalostnosmešno življenje, vedro in | A |
nepotrebna, nesmiselna izrodka stvarstva. | Anton | je tlačil v brezzoba usta drobne koščke kruha | A |
- Si imel kje kakšen dom? je vprašal | Anton. | - | A |
- Se ti toži? je rekel | Anton. | Te kaj muči in v prsih stiska? | A |
zmeraj pomislim: Kako se počutiš tudi v puščavi, | Anton? | Na divjem, prazničnem veselju sredi vasi | A |
- Lajnajo in tulijo, je rekel | Anton | in se zahehetal skozi svoje rdeče dlesni, iz | A |
- Nama je lepše, se je hehetal | Anton. | - | A |
ki jih je bil kapucinar pozabil na klopi. | Anton | je s čudnimi kretnjami po zraku modroval in | A |
- Tako piše? je vprašal | Anton. | - | A |
- Čudežem se ni čuditi, je rekel | Anton. | Palica se je v jui-shan-1511 | A |
domu, čez polje in gmajno in nenavadne kraje. | Anton | je ujel hlebec rženega kruha. - | A |
bleda svetloba na njuno beraško ležišče, se je | Anton | zravnal in se potlej sklonil čez tiste prazne | A |
- Slabo je s teboj, je rekel | Anton | in brez glasu dahnil svoj hehet skozi brezzoba | A |
- Oživelo je, je rekel | Anton. | Pod kapucinskim okriljem, na nov način, drugače | A |
- Zbegano ljudstvo, je rekel | Anton, | bolestna razdraženost, verska zmeda, novi preroki | A |
- Krivi preroki so vstali, je rekel | Anton, | konec sveta je prišel. Neka vročica ga je | A |
Neka davnina, ki vstaja. To noč je imel | Anton | čudno jasne in modre oči.Gledal je vročico in | A |
Johana Ota. . / . / stran 234 . / To noč je | Anton | z mirnim glasom govoril bolnemu človeku. | A |
prestanka sta se vlekla od vasi do vasi, da | Anton | slednjič ni mogel slediti. Tako se bosta | A |
še sam bo zblaznel, če bo stvar še trajala. | Anton | je začudeno gledal to besnenje in kričanje in | A |
- Razumem, je spregovoril | Anton. | Dobro razumem. | A |
- Nič ne razumeš, se je hehetal | Anton | s svojo rdečo ustno votlino.Čisto nič. | A |
slišal enakomerni in zategli napev: Sveti | Anton | de Padova / pomagaj da kaj ukradeva. | A |
Kot bi se nad njim sklanjal prekleti capinski | Anton | s svojim gnusnim zadahom. Kapucin se je zravnal | A |
krakanjem kličejo sneg in mraz. Kakor je bil | Anton | Puščavnik in Pavel Simplex, tako bom jaz Hieronim | A |
hišnimi vrati, če je dosti razločno napisano: | Anton | Klančar, mizar. Naposled sta prihitela praznično | A |
mesta v Hudem breznu je storil nesrečno smrt | ANTON | ROBIDA, preseški gozdar. Bog se usmili njegove | A |
brez las in brez glave - Bog nas hrani in sveti | Anton! | - od Kráčic do Raztéznikove smreke cesto pometala | A |
mara več, pa crkne. Bog se usmili in pa sveti | Anton! | Nič se ne izgovarjaj, ampak le kar se odtrgaj | A |
sledjo, prideta do svetega Antona: glej, sveti | Anton | je ves smetanast od ust do nog, ne dosti drugače | A |
nemarno skopi, se vas bo naveličal še sveti | Anton | in se lahko zgodi, da vam uide iz cerkve.« | A |
Vsebina Zoper samobeležnik 4 Krokarji 12 | Anton | Rebula in godovi 33 Koncert in gledališče 41 | A |
Janku in meni? | Anton | Rebula in godovi Dandanes ima res že skoraj | A |
kriv temu, ampak zgolj moj izvrstni prijatelj | Anton | Rebula, hišni posestnik, mestni oče in član | A |
viharnih pojavov globokega duševnega zadovoljstva | Anton | Rebula ne zna hliniti: to je pristna roba! | A |
poslušaš ‒ z žalostno vdanostjo v srcu. Toda | Anton | Rebula ima menda poseben dar jezika: ob vsaki | A |
prehvaliti njegovega vina. Takšen govornik je | Anton | Rebula!Govori počasi, z zamolklim glasom, važno | A |
posebno slavo. Vem tudi, da mi ga ti, prijatelj | Anton, | nič ne zavidaš.Tudi ako slučajno ne bi bil zadovolje | A |
Prijatelju Pečatu se zaleti kos klobase. | Anton | Rebula se joka od zadovoljnosti in me potem | A |
govora in povrhu še tako obsežnega poljuba! Ali | Anton | Rebula ve, kaj dela!Gospoda moja, Anton Rebula | A |
Ali Anton Rebula ve, kaj dela! Gospoda moja, | Anton | Rebula je moj najboljši prijatelj, a hkrati | A |
Razen prve napitnice na slavljenca govori jih | Anton | Rebula še štiri do šest drugih na čast in v | A |
dični moj prijatelj, primerno razbremenjen. | Anton | Krokalj me je divje pogledal, stresel je svojo | A |
Plut in so . / . / stran 102 . / ona, njen brat | Anton | in polbrat Miha, ki mu pa ni treba nič dati | A |
je umrla.« . / . / stran 16 . / »In gospod | Anton | tudi,« je dostavila gospa Jerajeva; čuda temeljito | A |
poznala vso zgodovino Korenove dinastije. »Gospod | Anton | tudi,« je potrdila Nanča.»Najprej gospod Anton | A |
Anton tudi,« je potrdila Nanča. »Najprej gospod | Anton, | za njimi pa mačeha.Trije zdravniki so bili okoli | A |
časa za Nančo. »Kaj pa, ali ni imel gospod | Anton | psička?« »Imel. Finetelj mu je bilo ime. | A |
Jerajeva je vprašala: »Ali ata res mislijo, da sin | Anton | še živi?« »Včasi. | A |
Potrebno je, da jo spet enkrat obišče rajni gospod | Anton | in jo malo postraši.«Pomežiknil je Jerajevi | A |
srebrna žepna ura ‒ to uro je dobil rajnki gospod | Anton | pri birmi, je povedala Nanča.V posebnem ovitku | A |
Velikega pomena bi bilo za nas, če bi se sveti | Anton | uspešno obnesel zoper stenice! [ Jutro, 5. oktobra | A |
se/beseda) I »Mina, kako misliš?« Kajžar | Anton | se je dvignil pri peči in se naslonil ob komolec | A |
glave nad šivanje in mu ni nič odgovorila. | Anton | se je popravil na klopi še više, spustil noge | A |
ključila še niže nad šivanje. . / . / stran 4 . / | Anton | je vzel trsko z zidca pri peči in se zamišljeno | A |
stal pred uro in se zazrl v nemirno nihalo. » | Anton! | « Mož se ni zmenil. | A |
Mož se ni zmenil. » | Anton, | če ni drugače, naj se zgodi božja volja!« »Kakor | A |
Samo Mokarju moram povedati.« »Ali si hud, | Anton? | « Žena je občutila v moževem glasu nejevoljo | A |
Oče je hodil po sobi gor in dol. » | Anton, | le povej ji!« je rekla mati, ko je prišla s | A |
mater in naslonila glavo na njeno ramo. »Vidiš, | Anton, | kakor otrok je.To me skrbi!« | A |
srečo, Janez!« Izza grma ga je ogovoril kajžar | Anton, | Ančkin oče, ki je zategnil samotežen voziček | A |
zavpil Janez za vozom, da sta konja obstala. | Anton | je gledal, kako sta dvignila glavi in potresla | A |
no, vedno tudi ti ne boš vlekel za druge.« | Anton | je pogledal izpod obrvi, Janez je zardel in | A |
Obema je za hip potekla beseda. | Anton | je potegnil voz iz praproti in dejal: »Seveda | A |
Ampak pomisli...« | Anton | je pomel s palcem in kazalcem ter žalostno pogledal | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |