nova beseda iz Slovenije
Nenadoma se ji je rodilo vprašanje, zakaj je | ženska? | Zakaj ni mož, da bi šla na dvore kakor Pavel | A |
Epikur*. In v njegovem spremstvu je prišla bleda | ženska | zavist, ki jo je podžigala z ognjem, vžganim | A |
ga uniči. Po zabavi in razkošju hrepeneča | ženska | se je odrekla vsemu veselju, da je mogla snovati | A |
in poslušaj! Iztoka pa je zaljubila še druga | ženska. | Nevarno je imenovati njeno ime v Bizancu.« Grk | A |
kri. Pozabila je dostojanstva, pozabila, da je | ženska. | Pobledela je od žolča, planila k Iztoku in ga | A |
»Izvij se, sicer te zadavijo. Alanka ‒ | ženska | ‒ kraljica ‒ pa vendarle, ženska je ženska. | A |
zadavijo. Alanka ‒ ženska ‒ kraljica ‒ pa vendarle, | ženska | je ženska.Odpovem se vinu do smrti, če ni beg | A |
ženska ‒ kraljica ‒ pa vendarle, ženska je | ženska. | Odpovem se vinu do smrti, če ni beg Ljubinice | A |
Ugodno bi se potovalo. | Ženska, | da bi te jezero vedomcev!Ko bi ne bilo ženske | A |
»Ljuba duša, ali si čudna! Če hoče | ženska | moža, mora prav zaradi njega v svet, zaradi | A |
Alena se pa ni ozrla. »Nekaj posebnega je ta | ženska. | « Tako je razsodil Brest, ko se je kočija | A |
je bilo zapuščeno. Tu in tam se je sklanjala | ženska | sredi njive nad zadnjimi paberki poljskih pridelkov | A |
nimam pošte tako od rok. Poštarica je nervozna | ženska, | jaz ji pravim, da je sitna.No, jo boste že spoznali | A |
konec voza. »Toda povem ti, Štefan, da se bo | ženska | dobro krčila.« »Koliko, sodiš, bo vzkočila | A |
kupoval sem že dolgo in se nisva mogla zediniti. | Ženska | je skopa, kar se da.In slišite, v to kupčijo | A |
»Slamo in ogenj tiščiš skupaj. | Ženska! | « »I, kaj bi ne bil to lep parček. | A |
tako razvname, da vse kipi v njej. Idealna | ženska! | « »Zame ste veliko bolj idealni - vi | A |
se mi zdeli kakor tihi, trpeči ideal, prava | ženska | duša.Teh bolj potrebujemo kot socialistov!« | A |
demagoštvo, to je pavovo perje, s katerim se lišpa ta | ženska. | « »To je resnica, gospod Smrekar, da | A |
»Sili, da, to je prava beseda. Sili se ta | ženska | - kakor obad.Sicer pa upam, da jo vse to mine | A |
ne več kot otrok, ampak kot zrela in izkušena | ženska. | Ko se je nekega dne napotila proti šoli | A |
sebe ob ljubljenem možu; če tega ne, naj bo | ženska | pa idealna mati: kjerkoli, ali mati nuna v samostanu | A |
Veliko neumnost! - Ko bi bila Alena rafinirana | ženska | - ba - kdo bi se menil.Toda pravzaprav je še | A |
stari kakor iz samega medu. Če pa pride kaka | ženska, | je vselej nabrskana kakor puran, če vidi rdečo | A |
je pismo dal Strniški, in jo preklinja, češ, | ženska | lakomna, ki ji je primešetaril toliko stotakov | A |
ob Aleni in Ivanu. Ni ljubila Bresta, toda | ženska | gizdavost jo je razdražila, da jo je pekla tuja | A |
poklical gospodar. Gospodinja, odurna in hudobna | ženska, | mi je nalila mleka v skledo in porinila predme | A |
Ali kaj! | Ženska | me ne pohvali očetu.Zatoži me, po krivem me | A |
na smeh mu je šlo. »Ali ni Lucija kar prava | ženska, | oče?« »Je. | A |
hlevu in pri peki, ko nam je hodila v dnino. | Ženska | - kakor gre.« »In kako narejena! | A |
»Kaj bi ne umel? | Ženska | je ženska.Kaj si se lovil za njo? | A |
»Kaj bi ne umel? Ženska je | ženska. | Kaj si se lovil za njo? | A |
dedci ste enaki. Nič ne veste, kaka reva je | ženska. | In če bo nesreča, bodo vsi režali vame: | A |
videla - s prve me je mirno gledala debelušna | ženska | s tenkimi, staromodno nakodranimi lasmi, v bluzi | A |
Jaz ne morem drugače. Jaz sem | ženska. | Najprej moram pomisliti na tisto, kar je tebi | A |
kjer sem prav zdajle Tedaj se mi približa | ženska | kakor jaz, lahkotna in vesela, lepa in mlada | A |
vnelo, ker venomer drgneš, ne da bi kaj opazila, | ženska | ti nesrečna!Sama poglej," mi je govorila in | A |
"Sama vem," je dejala gospa Ana. " | Ženska | oseba.Temna." | A |
hotela ali ni utegnila povedati. Bila je razumna | ženska, | samo da ni nikoli hodila v šolo in tako ni znala | A |
hiša in zemlja, rože na vrtu - kaj več pa bi si | ženska | še lahko želela? Vseeno ... | A |
razločno zaslišala pesem, ki jo je v baru pela | ženska | v srebrni obleki.Besede, ki jih Veronika tedaj | A |
Zmanjkalo mi je tal pod nogami. Potem mi je tista | ženska | izročila pismo.Na ovitku je stalo, in prepoznala | A |
drugo, ampak je nazadnje sprevidel, da je naša | ženska | bolj primerna za vsakdanjo rabo? ‘Vse to je | A |
povzročil prav on in samo on. Vsaka pametna | ženska | bi ga že prvi hip spregledala, Veronika pa | A |
boječa dečva iz prejšnjega stoletja, zdaj si pa | ženska, | in hvala bogu!« »Ti lahko govoriš.« | A |
bila urejena, kakor da v njej prebiva pedantna | ženska, | ne samski moški, ki se bolj malo zadržuje doma | A |
pripeljala njega. Zdelana, izostrena suhljata | ženska, | brodolomka iz številnih življenjskih viharjev | A |
dve kili.« »Deset ti jih pa še manjka, da boš | ženska, | kot se spodobi.« Veronika je zardela. | A |
P lji, Vinko, zelena je!« | Ženska | je ustavila pred blokom.Poravnala je avto, stopila | A |
bila vsaj mlada, res čedna ali vsaj pametna | ženska, | pa je to čisto navadno gofljasto babšè, ki se | A |
Olga!« | Ženska | se je ozrla in nasmeh ji je razsvetlil obraz | A |
in opljusnil ga je prvi val vročine. Presneta | ženska. | Res je zapeljiva, vedno znova ga spodnese, kratko | A |
Kdo je bil zraven? Tudi kakšna | ženska? | Kaj ste jedli? | A |
konca zasliševanja. Pa je bila Minka nekdaj | ženska, | da malo takih!Vesela, glasna, krepka, ravno | A |
pridejo trideseta leta, otroci hočejo po svoje, | ženska | se zredi in skisa.Prekleto življenje! | A |
Potem se je znova obrnil k Olgi. Imenitna | ženska! | Ona ve, kako in kaj. | A |
»Poglejte, Angela, ni to Resnikov avto?« | Ženska, | ki je v pretesnem in prekratkem črnem krilu | A |
ustnicami. Na prvi pogled bi vsakdo rekel, da ta | ženska | ni lepa, in vendar je bila ena izmed tistih | A |
ni nikdar utrujena ali slabe volje ... Izredna | ženska! | « Resnik se je tako razvnel, da bi bil | A |
osebnega dostojanstva. In ponos je nekaj, kar | ženska | mora čuvati, če kaj da nase! Nikomur | A |
»In dobro ženo. Gospa Lina je izredna | ženska. | « Na to Resnik ni znal odgovoriti. | A |
zatopljen. Čez noč odrasla, nič več dekle, | ženska, | ki sta se ji ustna kotička že začela pobešati | A |
Uboga otroka ...« » | Ženska, | « je dejal Gradnik in komaj tlačil besede skozi | A |
Gospodinja in mati je bila molčeča, zagrenjena | ženska, | ki je ni nihče vprašal za mnenje in nasvet, | A |
iščete?« se je oglasila za starčevim hrbtom mlada | ženska, | odlagajoča poln škaf ožehtanega perila. »Ej | A |
sem zavil ob vodi naravnost na Gradišče. Neka | ženska | mi je dejala, da so Gradnikovi na Belem dvoru | A |
”Da bi je ne tako!“ ”Ali ni pametna | ženska? | “ ”Prismojena babnica je!“ | A |
sladkosti in dobrotljivosti. Pred vratmi je stala | ženska, | še mlada, zelo drobna in suha; v naročju je | A |
kamorkoli, ampak sin moj h Kristusu!“ je odgovorila | ženska. | Otrok je spal v naročju; čudomajhen je bil | A |
je in smrti se ne bojim.“ Šli sta, Hana in | ženska, | in sta pili kavo in lomili beli kruh.In je vprašala | A |
za sirotca!“ je rekla. . / . / stran 243 . / | Ženska | se je umaknila z otrokom v stran, kakor da bi | A |
cerkve tudi v dolini? ... Kakšna pa je bila tista | ženska, | ki si ji hotela dati tolar?Ali je bila stara | A |
kje kes? ... Frčajeva Hana je res hudo pobožna | ženska | in tudi njena hiša je celo brez pritiklin srčnega | A |
lončenih bokalov. Krčmarica je bla rdeča, debela | ženska; | govorila je z ubitim, hreščečim glasom, ki se | A |
gospa Tarmanova, sila dolga, kakor trska suha | ženska. | Izpod mršavih obrvi gledajo njene drobne oči | A |
... Ali ni lepa, - nenavadno lepa?“ ”Krasna | ženska | je.A kaj počne zdaj? | A |
imela nov klobuk; videla jo je na cesti ona | ženska | tam, - moja soseda ...“ Obšlo me je neprijetno | A |
kamen na dnu vodé. Natanko pred njim je stala | ženska. | Njen vrat je bil razgaljen, tudi roke so bile | A |
oprezno izza meje - dvoje jih je bilo, moški in | ženska; | počasi sta šla in zdi se mi, da sta se držala | A |
razlila, prepojila ga je vse do nohtov. ”Kaj bi | ženska? | Z besedo udari, z roko nikoli ...“ | A |
prebledel... pred trenotkom še otrok, je bila nenadoma | ženska, | ki je spoznala.Na verando je bil stopil brat | A |
konja se je kadilo. V vozu sta sedela moški in | ženska. | On je bil do brade zavit v težko suknjo, klobuk | A |
in v kotu razpelo. Pod razpelom pa je sedela | ženska, | stara pač že sto let; v dve gube je bil sključen | A |
so strmele nanj. Martinec je stal na pragu, | ženska | se ni genila. ”Tudi ona je mrtva!“ je pomislil | A |
Nekoč je prišla njegova mati, suhotna, drobna | ženska, | ki ji pač ni bilo več nego trideset let, pa | A |
lesenim stropom je ležala ob peči na postelji | ženska, | odeta s težkimi plahtami.Na zapečku je gorela | A |
vežo in je odprl duri. Za mizo je stala debela | ženska | in je umivala kozarce.Izba je bila toplo zakurjena | A |
zameglilo pred očmi. . / . / stran 233 . / | Ženska | se je ozrla; njen obraz je bil razgret, rdeč | A |
do hleva da bi dospel!“ Na prag je stopila | ženska; | ugledala je človeka, ki je ležal sredi ceste | A |
in je odprl oči. ”Daj, hlapec,“ je zaklicala | ženska | v vežo, ”vleci ga v hlev, da se naspi.Ni treba | A |
pojdemo ...“ Pred posteljo je stala majhna, okrogla | ženska, | oblečena na pol gosposko, nizek klobuček s širokimi | A |
zgrabil konja za uzde. Dacarka, drobna, plaha | ženska, | je slonela v kotu, v rute in plahte zavita; | A |
”Od katere firme je to blagó?“ | Ženska | se je razjokala, zakrila si je oči z belim predpasnikom | A |
pol leta in dobro se mi je godilo. Če se mi je | ženska | izneverila, mi je bilo sitno; še sitnejše mi | A |
Tako je bilo meni. Ni mi bila samo | ženska, | vse mi je bila: dobrota, resnica, lepota.Toliko | A |
kakó sem prišel na svoj dom. V kotu je sedela | ženska | in dremala. Naočniki so ji zdrsnili globoko | A |
bili so jih že navajeni. Vstala je neka - | ženska! | Čisto gotovo ženska. | A |
Vstala je neka - ženska! Čisto gotovo | ženska. | In pisateljica povrhu! | A |
v senco ves obraz. Spremljevala jo je dolga | ženska | z židovsko zakrivljenim nosom in z nemirno švigajočimi | A |
podobnimi poslopji, in da me je srečala na poti suha | ženska, | ki je dišala po kvargljih. Luči nisem prižgal | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |