ženin (301-400)

privolim, da bi bili le dovolj stari. O ti zlati	ženin	‒ samo malo pozno si začel.‚Schier vierzig Jahre	A
improvizirali borjanski fantje, da jim odkupi	ženin	nevesto, vrgel jim je celih dvajset goldinarjev	A
stoječa med gledalci, svoji sosedinji, »to ji je	ženin	kupil.« »Ali ona nima denarja?« vpraša ista	A
denarja?« vpraša ista. »Niti groša, saj ga ima	ženin	dovolj.« »Ta pa, ta; toda tišči ga!«	A
je drla sedaj za njimi poslušat, kako bosta	ženin	in nevesta svoj usodepolni »da« izpregovorila	A
pred njo. Pa tu jo je prišel klicat srečni	ženin	Meden.Potrkal je na vrata, ki so vodila v salon	A
neprijetna. Drugega dopoldne so stali vsi štirje,	ženin	in nevesta, Molek in Pečan pred mladim, bledoličnim	A
goršega je videla, a grd pa tudi ne. »Kaj pa	ženin?	Koliko imaš ‒?«	A
in to je po mojem mnenju le mogoče, ako ima	ženin	tudi denar.Vse drugo ni nič!	A
Werner, »pa ne na polju, v gozdu; prijatelj je	ženin	moje sestre in prišel nas je obiskat,« obrne	A
goste korenine, ki so preprezale stezo. »In pa	ženin	je oni!« nasmehne se sam pri sebi; »kakšna je	A
sam pri sebi puhlosti nadlajtnantovi ‒ »in pa	ženin	je oni drugi!« dejal je tedaj porogljivo.En	A
so ga: bile so mu v možganih in na jeziku. »	Ženin,	ženin!« mrmral je predse; »in nevesta?Morda	A
bile so mu v možganih in na jeziku. »Ženin,	ženin!	« mrmral je predse; »in nevesta?Morda je še katera	A
je šinil kratek zasmeh. »Gospod pl. Berg je	ženin	moje hčere Olge,« reče sedaj Werner, ki se je	A
zanjo! »Ali gremo malo po polju?« vprašal je	ženin.	»Vroče je,« menila je Brnotovka.	A
drugega, kakor bi ne bil on sam glavna oseba,	ženin	namreč, nego le vljuden krčmar, ki gosti tuje	A
potipal ga je nekdo po rami; ozrši se, ugleda	ženin	poleg sebe v neprijetni lokavi smehljaj raztegnjeno	A
pokličeš ‒ he, he, bom pa tudi ubogal ‒ he, he!«	Ženin	ni odgovoril ničesar, a pogled, s katerim je	A
naj prespi pijanost svojo, ta capa!« velel je	ženin	hlapcu. »Oho!	A
Klandra, zvezati in pol ure pozneje sta se vozila	ženin	in njegov nevabljeni svat v spremstvu biričev	A
je imela solziti!« vzdihne Samorad. »Kaj pa	ženin?	Kako se je nosil?«	A
dovolite, vendar pomeni nekaj hudega, ako se	ženin	zvrne na vožnji od poroke.Bog nas varuj nesreče	A
pohabljene na vožnji od poroke, bil posajén	ženin	Peter Pavlič, Cvetanin bivši varuh.Mož ima petinpetd	A
Posebno slastno pa je opazoval, da si gospod	ženin	gasi žejo čez mero in da svoje bizeljske starine	A
so vsi hkrati umolknili, razen dveh mater.	Ženin	hoče pogledati na uro, toda malone omedli, videč	A
Zdajci so vsi obrazi spremenjeni.	Ženin,	ves togoten, poskuša vstati, toda posreči se	A
pripeta ženska kita zdrknila pod noge, bil je	ženin	še dokaj puščen pri miru, tako da ga je ob tej	A
blagajnico, ležečo na mizici pri nasprotni steni.	Ženin	pritisne blagajnico k sebi, popije, da se bolj	A
prstom v oblast. Blagajničica se odpre, a	ženin	zakliče bolestno: »Tukaj notri sta bila dva	A
Cvetane, nego ljubeznivost nje četrtdnevnega moža.	Ženin	Peter Pavlič je v ženitnem pismu svojo znatno	A
bližnjika in pove zlasti tedaj, kadar se zvežeta	ženin	in nevesta pred oltarjem, lahko dokaj gotovo	A
neomikan dedec, trdil, da bi bil on sam boljši	ženin	nego li jaz, sanjavi knjižni molj ... Često igra	A
Vedno pošteni moj varuh pak ...’ ‚je sedaj tvoj	ženin,	’ pristavim naglo, nekaj misleč na ciganko, nekaj	A
Bog že ve, zakaj. Mlada mati in nje	ženin	sta tolikanj podprta z imovino, da smeta privoščiti	A
sijajno ženitovanje. Po slovesni poroki so šli	ženin,	starešina in svatje v sprevodu godcev in trobcev	A
Triglav. Sprva je bilo dogovorjeno, da gre samo	ženin	na gore; a gospenji živci so bili toli razdraženi	A
da ne bi i ona obiskala Mlekojedovega doma.	Ženin	je ugovarjal, a bodoča tašča je menila, da se	A
starica poljubi dedca na neumita in neobrita lica.	Ženin	in nevesta sta se poljubila bolj umirjeno in	A
se našemu strmohodu na Triglav pridružita i	ženin	in mati. Ženin se je dal pregovoriti, a mati	A
strmohodu na Triglav pridružita i ženin in mati.	Ženin	se je dal pregovoriti, a mati in sestra sta	A
taščam. . / . / stran 204 . / Sestra, nje	ženin	in jaz smo bili prav hvaležni za poslednji razlog	A
veže njegova sestra in doktor zdravilstva, nje	ženin,	oba bolj resna nego vesela.Takoj poprosimo doktorja	A
smo nemara podedovali nravstvene hibe. Navadno	ženin	in nevesta stopita pod zakonski jarem, ne da	A
hlapci, bila je v spotiko gospodinjam, toda	ženin	se ji še ni ponujal. »Fanta imam!« se je izvijala	A
Bogataj odhaja!« je zaklical oče. Ko je bil	ženin	že v veži, je pristopila Agata vsa objokana	A
sedečo zraven očeta in matere. Prisrčno pozdravi	ženin	svojo nevesto in jo vpraša, rekoč:	A
pri Serajniku obhajali gostijo in se radovali	ženin	in nevesta, svatje in družice, se je utaboril	A
ostali za mizo pri Serajniku, med njimi tudi	ženin	in nevesta.Radovedni so obstopili nočnega prišleca	A
Zalika!« jo tolaži Davorin. »Tvoj Mirko, tvoj	ženin	in mož še živi, ali jutri mora umreti s tovariši	A
tudi oče Serajnik, tudi Mirko, njen lastni	ženin	in mož sam, nad njeno pravo, srčno ljubeznijo	A
tekla moja zibel. Tam so moja mati, tam moj	ženin	in mož, tam je moj Mirko doma!« Tu Zala	A
jutru na poroke dan vse veselo in radostno.	Ženin,	nevesta in svatje so sedeli za bogato obloženo	A
Vsem se je iskrila radost v očeh. Le	ženin	Mirko ni kazal pravega veselja.Vselej ga je	A
končal starešina svoj govor v slovo in sta vstala	ženin	in nevesta, da gresta v cerkev k poroki, tedaj	A
»Stojte, svatje! Stoj, starešina in	ženin!	« Vsi se spogledajo in začudijo nad drznimi	A
opogumi in reče na glas: »Kaj se obotavljate,	ženin	in svatje!Kaj poslušate besede neumne beračice	A
Vse je potihnilo in strmelo, kaj bo iz tega.	Ženin	Mirko pa nadaljuje: »Tebe, neznana tujka	A
gospodična Zora, kako govori vas ljubeznivi	ženin?	Kaj bo še pozneje?	A
Plesati, plesati vas bi bilo šele učiti treba?	Ženin	hočete biti in plesati ne znate?O ti moj Bog	A
Rad me ima, to je vse; on ne zna ljubiti; tak	ženin,	tak ljubitelj!Prav praviš, kakega Romea mi je	A
odpusti; poslušna ti bodem in pokorna, moj	ženin,	moj mož, moj gospod’!Ali je prav tako?«	A
Kaj praviš, Barba?	Ženin	tako nanagloma z doma; izginil je kakor senca	A
Kaj me tako gledaš? Vprašati me hočeš, kdo bo	ženin	in kdo bo nevesta?Gospod Radovan bo ženin, in	A
bo ženin in kdo bo nevesta? Gospod Radovan bo	ženin,	in nevesta?‒ Nevesta, ljuba moja Bredka, nevesta	A
vse povedala, kar ve, ali morebiti še več.	Ženin	je, če se ne motim, pri francoskem poslanstvu	A
‒ In še to. Njen	ženin	je edini sin starega prijatelja njenega očeta	A
hoditi, sužnja tvoja biti, da samo tvoja, ti moj	ženin,	moj gospod!Samo za trenutje jim ne morem uiti	A
Bogom in pred ljudmi, ti prijatelj moj, moj	ženin,	moje vse! Dela XIII Zorin	A
Ležala sta eden poleg drugega kakor speči	ženin	poleg speče neveste.Ljudje so iskali Petroviča	A
In če je brat tako postaven in zastaven, tudi	ženin	ne more biti dosti drugačen.’ Jaz pa se nisem	A
povpraševale: ‚No, Lenčka, kdaj bo poroka? Tvoj	ženin	je res lep fant!Se ga lahko veseliš ‒ bo ti	A
tako, kakor si ponujata včasi mladi ljubeči	ženin	in cvetoča nevesta.Jaz sem kar strmel.	A
se naredi poroka večidel še tisti predpust.	Ženin	in nevesta se poznata včasi komaj en mesec,	A
buto seve je dober vsak, da ima le hlače. Moj	ženin	mora biti visok, ali ne prevelik, okoli pasa	A
dote. Druga postava pa bi ukazovala: Noben	ženin	ne sme trošiti za svojo svatbo več kot deset	A
temne barve, okoli oči je videti objokana. Tudi	ženin	ne kaže ne enega svatovskega znamenja. Na drugih	A
sem šel tako grozno nerad, ali se mi je smilil	ženin.	Hentano težko bi bil dobil poštenega starešina	A
dve, tri minute molče in vpraša potem, kje sta	ženin	in nevesta.Starešina v svoji zmešnjavi ne ve	A
dijakom. Nevesta se začne smehljati, srečni	ženin	ji dela kratek čas s šalami in ji streže s pečenko	A
Kadar zopet zakrožijo svatje, jima pomagata tudi	ženin	in nevesta.Iz dveh družb se sestavi ena, jaz	A
speremo solze, ker ni spodobno, da jo pelje	ženin	na ples objokano.«In dijak uliva iz čaše vino	A
rožicami cvetoča rožica. Harmonika zaigra vdrugo,	ženin	pelje nevesto, dijaki družice izza mize; šele	A
neumno, da se žaluje in žali takrat, ko dobita	ženin	in nevesta nazaj svoje zapravljeno poštenje	A
oklene okoli vratu in ga vpraša: ‚Moj preljubi	ženin,	povej, kdaj bo najina poroka?’Reče ji, da se	A
neki leže mrliči tako dolgo na mrtvaškem odru?’	Ženin	pravi: ‚Gotovo zato, ker je včasi človek le	A
mnenju tega asketa bi se ne smela ljubiti niti	ženin	in nevesta.Ta pravica gre samo poročenim, zakonskim	A
opravi, ali se zato nič ne namrdne. Rekla je: ‚	Ženin	je brhek, da si zaljšega ne želim.Prtene cape	A
upijanila in strašno kosmato kvantala, da je	ženin	kar v tla gledal in se ves tresel od jeze in	A
grofovih hlapcev in biričev. Srečno sta dospela	ženin	in nevesta v svoje Podgorje. Tam si je sezidal	A
dol in v hišo. »Micka, pojdi pit,« pokliče	ženin	Breznikov Janez in ji moli kozarec.Deklica ga	A
drugačno skrbjo je šaril med živino, odkar je bil	ženin.	Ko je že mislil leči, se mu je zdelo	A
pripravili terjatev za vino, ki ga po šegi mora	ženin	dati »na rožance«.Izmislili so si zanko za Janeza	A
vse moje. . /\ .. stran 167 . \/ Lep del je	ženin	denar.«Bergantu je dobro delo, da ga imajo za	A
zatiškega gradu govorica, da je Pavel Glogvic	ženin	opatove sestre, pri vojvodinji Viridi bivajoče	A
»Kaj govoriš o napadu! Pavel je tvoj	ženin	in ima pravico te poljubiti.« Margareta	A
bratove oči, je odločno dejala: »Glogvic ni moj	ženin	in to tudi nikdar ne bo. Povedala sem ti to	A
Opatov praporščak Andrej Rovan je bil njen	ženin.	« »Pa ni iz našega kraja,« je opomnil	A
Helena. »Ko bi ne vedela, da je baron Gall njen	ženin,	bi mislila, da je nesrečno zaljubljena.Z nikomer	A
ni bilo nič čudnega, ker se je spomnil vsak	ženin	najprej nanjo.Bila je velika, čudno lepega in	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani