nova beseda iz Slovenije
podobami. Domnevna oziroma manifestirana Platonova | želja | po delitvi v resnici prikriva neko latentno | C |
podob. Platonistične igre definiranja motivira | želja, | da bi iz domene definiranja izrinili določene | C |
zgodovina intence kot ojdipske želje: ojdipska | želja | sprva ni nič drugega kot poenotujoča dejavnost | C |
ni pravega časa ojdipske želje. Toda če je | želja | premostila nemogoče razmerje dveh časov s spodvito | C |
proizvaja smisel; brž ko razumemo, kako deluje | želja | v globini teles, postane jasno, da je vsaka | C |
v kateri se produkt, tj. neprava, ojdipska | želja, | izdaja za producenta, tj. pravo željo oziroma | C |
produkcijo shizofrenije. In zakaj je ojdipska | želja | neprava?Problem ojdipske želje je, ugotavljata | C |
mogoče določiti šele vnazaj, potem ko je kot | želja | potlačena oziroma prepovedana.Čeprav se torej | C |
prepovedana. Čeprav se torej zdi, da kot vsaka | želja | tudi ojdipska želja meri naprej, na predmet | C |
torej zdi, da kot vsaka želja tudi ojdipska | želja | meri naprej, na predmet, ki je neodvisen od | C |
je pred njo, v resnici meri nazaj in je kot | želja | tudi vzpostavljena šele vnazaj.Toda iz tega | C |
sprevrnitve tega sveta, v katerem se ojdipska | želja | izdaja za edino željo.Svet ojdipske želje se | C |
ojdipska utvara želje ni samo videz, da je | želja | razcepljena, da sta dve poti, ki se prepletata | C |
navideznim in pravim nemogoče, se lahko ojdipska | želja | izdaja za apriorni, absolutni pogoj želeče produkcije | C |
govorica telesa, ki se ga je polastila ojdipska | želja, | ampak želeča telesa shizofrenije. Videli smo | C |
produkcije na začetku izdajata tako ojdipska | želja | kot shizofrena želja; od tod dvoumnost, na katero | C |
izdajata tako ojdipska želja kot shizofrena | želja; | od tod dvoumnost, na katero naleti analiza kapitalizma | C |
želje povzdignjena v razliko v naravi: ojdipska | želja, | ki naj bi bila po naravi izključno družinska | C |
ločnica. Toda v resnici "ni potrebno, da se | želja | projecira v nepresojne družbene oblike, kajti | C |
Ojdipsko željo konstituira šele njena prepoved: je | želja, | ker je prepovedana, in ne obratno; za razliko | C |
univerzalne in absolutne želeče produkcije je ojdipska | želja | le "univerzalni" in "absolutni" vnazajšnji učinek | C |
produkcija v določenih pogojih. Dejali smo, da | želja | poteka neposredno po polju družbenega, ki je | C |
rodukcijske sile in produkcijske odnose. Obstajata le | želja | in družbeno, in nič drugega." Iz tega izhaja | C |
prehodu od realnosti k Realnemu in nazaj se | želja | zaplete v mreže simbolnega kodiranja, od koder | C |
vsake teorije oblasti: zakaj je prepovedana | želja | edina oblika želje, zakaj si ljudje želijo le | C |
asociiranja ali parjenja; pravzaprav je to delo želje, | želja | opravlja parjenje ali konekcijo delnih objektov | C |
delnih objektov kot proizvajajočih strojev: " | Želja | povzroča pretakanje, želja teče in reže." Vsak | C |
proizvajajočih strojev: "Želja povzroča pretakanje, | želja | teče in reže." Vsak delni objekt je tako vpet | C |
predmet želje enak sami želeči produkciji in da je | želja | kot produkcija realnega brez manka: "Če želja | C |
želja kot produkcija realnega brez manka: "Če | želja | producira, producira realno.Če je želja producent | C |
Če želja producira, producira realno. Če je | želja | producent, je to lahko le v realnosti in kot | C |
producent realnosti (en réalité et de réalité). | Želja | je ta skup pasivnih sintez, ki poganjajo delne | C |
ničesar, njen objekt ji ne manjka. ( . . .) | Želja | in njen predmet sta eno, in to eno je stroj | C |
spoloma nedosegljivi falos, pri deklici kot | želja | po penisu, pri dečku kot strah pred njegovo | C |
edini subjekt in objekt molekularne ravni sama | želja | na telesu brez organov, kolikor ta posega v | C |
struktura vznikne naenkrat; njena prepoved, | želja | ujeta v prepoved in razrešitev prepovedi so | C |
prepovedjo formulirana tudi prepovedana vsebina in | želja, | ki meri na to vsebino.V tem pogledu je ojdipska | C |
inducirana intenca, "intenca", vsiljena, zamenjana | želja. | Najbolj čudno pri tej indukciji, ugotavljata | C |
Deleuze in Guattari, je to, da je premeščena | želja | razglašena za pravo željo zgolj zato, ker je | C |
prepovedana, potem je prepovedana zato, ker | želja | meri nanjo (česar ne želimo, tega ni treba prepovedati | C |
kjer ju ni več mogoče razplesti. Odslej je | želja | razcepljena, saj ne ve več, kam meri, in prav | C |
pomena, da je ta podoba strukturirana tudi kot | želja; | bistveno je, da ojdipska struktura kot celota | C |
zamenjave je postavljen v njen začetek, ko ojdipska | želja | nastopi na mestu reprezentirane vsebine.Tak | C |
premestitve, da namreč izvede obrat, v katerem se prva | želja | spodvije v drugo.V zgodovini sociusa torej ne | C |
in da lahko želeča produkcija (neka "prava" | želja) | potencialno to družbeno obliko požene v zrak | C |
požene v zrak. Toda kaj je v resnici neka "prava" | želja, | kajti tudi represija je željena?Kako naj ju | C |
ji popolnoma imanentno sopripadajo prepoved, | želja | in prepovedana vsebina in glede na katero je | C |
prepovedana vsebina in glede na katero je Realna | želja | transcendentna. Iz tega sledi, da analiza v | C |
sprevida in iluzije, to je problem želje, in | želja | je del infrastrukture." Taka razrešitev dvoumne | C |
oziroma Realna produkcija želje, ali kar Realna | želja. | Tudi tu analiza simbolnega in imaginarnega ni | C |
razločevati, kar je pomenilo, da bo tudi Realna | želja | koncipirana le prek opozicije do nerazločljive | C |
vključujoča disjunkcija izključujoči, polna | želja | razcepljeni in subverzivni delirij represivnemu | C |
slojev pa tudi bojazen pred izumrtjem družine ter | želja | po širjenju imetja. Tako so bili prvorojeni | C |
maturi je končala študij medicine, vendar jo je | želja | po spoznavanju humanističnih ved vodila še na | C |
bil povod za končno uresničitev dolgoletnih | želja | in načrtov. 17. novembra se je tako v hiši Majde | C |
prihodnje leto prišel na obisk v rodni Ozeljan. | Želja | je res velika, kajti solze ne lažejo ...Več | C |
pomenu, subjektiviteta, ki se v nenehni izmenjavi | želja | in identifikacij dialektično artikulira v razmerju | C |
prikazovala tako v vlogi zvezdnice (objekta naših | želja) | kot umetnice (mojstrice intencionalnosti).V | C |
teatraliziranjem sebe v razmerju do lastne erotike in | želja | ženskih subjektov (pogosto znotraj del) - potencialno | C |
biti umetnica v ZDA). Mendietina feministična | želja, | da bi priklicala izgubljene kulte boginj iz | C |
Kusamove in drugih body art umetnic sta spodbudili | želja | po vnovičnem razmisleku o postmoderni kulturi | C |
scenarija, v katerem se zgodi njena / njegova | želja. | (92) O body artu, kot ga povzemajo podobe Ane | C |
celoti ponarejeno kastracijo. (99) Sayreja je | želja, | da bi bila ta fotografija povzetek nekega predhodnega | C |
Kojèvejevimi besedami, "vsa človeška, antropogenetska | Želja | -Želja, ki generira Samo-Zavedanje, človeška | C |
besedami, "vsa človeška, antropogenetska Želja - | Želja, | ki generira Samo-Zavedanje, človeška stvarnost | C |
sužnja". Ali z Lacanovimi besedami, "subjektova | želja | [se] vzpostavi skoz to, da subjekt vidi, kako | C |
ki je odvisen od njenih / njegovih posebnih | želja, | te pa so se spet razvile v odvisnosti od njenih | C |
definiciji "oropana vsakršnega interesa", kajti | želja | označi presojo kot golo ugajanje: "Vsakdo mora | C |
sodb okusa") ne sme razvneti zainteresirana | želja: | "Tako prijetno kakor dobro se nanašata na želelno | C |
kognitivna kot pod vplivom telesnih zaznav in | želja: | "S sodbo okusa in z zavestjo o njeni ločenosti | C |
utelešeno mesto umetnostnih interpretativnih | želja. | Kot je trdil Kaprow, Pollock razpira kroge udeleženos | C |
to privlačnost je, poleg drugega, spodbudila | želja | po gibanju zunaj blagovnega sistema, ki sledove | C |
scenarija, v katerem se zgodi njena / njegova | želja. | "(320) ACCONCIJEVO "ODPIRANJE" K (E)FEMINIZACIJI | C |
nič ne izhaja. Acconcijeva vrnitev k popku ( | želja | po sprostitvi toka tekočin) izdaja nostalgijo | C |
umetniškega dela, umetnikova usmerjenost vase in | želja, | da bi bil objekt želje), vrne moški subjekt | C |
igri razlik"(367). Tako Acconcijeva očitna | želja, | da bi učinkovitost svojega telesa-kot-subjekta | C |
mesto, kjer se zlijejo zaznavanje, mišljenje, | želja, | občutje in snovnost, ter poudari, da ženske | C |
Acconci, strateško dejanje zasledovanja vodi | želja, | da bi se opredelil skozi razmerje z drugim, | C |
umetnika. In spet, Acconci je priznal, da je | želja, | da bi z uprizarjanjem, in ne z zastiranjem svoje | C |
feminizira, uprizori nihajoči krog biseksualiziranih | želja | med seboj in občinstvom. V nasprotju s takšnim | C |
kateri gre za projekcijo nezavednih konfliktov in | želja | na drugega - odpira kontingentnost ter performativnost | C |
Acconcijeva intersubjektivna histerija - | želja, | da bi oponašal žensko, katere namen je preučevanje | C |
in sprevržejo v nevaren tok nepredvidljivih | želja. | Prav ta "deteritorializacija" moškosti, ali z | C |
telesa bi lastnega rad se oddáljil! / Čudna je | želja: | želeti, da ljubljeno bitje je daleč!"(532) Hoče | C |
razvojem naprednih tehnologij se skriva starodavna | želja, | da bi (s strojnimi, komunikacijskimi in biotehnološkimi | C |
identitet, v krog identifikacij, inkorporacij in | želja. | Moja ženskost, denimo, je razkrita v svoji kontingent | C |
samo v razmerju do naših drugih projiciranih | želja. | TELO KOT MESO: ORLAN IN BOB FLANAGAN / SHEREE | C |
kirurgije se Orlanin obraz na osnovi njenih | želja | preobraža v različne videze), niti ne more transcendirati | C |
so se legitimirala skozi potlačitev vložkov - | želja | - interpreta (ali, morda točneje, prek projekcije | C |
ustvarjajoče subjekte - skozi dovajanje teh | želja | na samo / samega umetnico / umetnika).Ta poskus | C |
vedno neuspešni, se zavzemamo za zastiranje | želja, | ki poganjajo naše sodbe in razlage, da bi tako | C |
60. let, o katerem meni, da ga je spodbujala | želja | po demokratizaciji kulture in sprejemanju čutnega | C |
vaše) občutje ali (umetničina in gledalčeva) | želja | - deležno prenosa in sprejema"; iz razprave | C |
prej prikazuje, da je takšna želena ločitev ( | želja | po transcendenci naših teles in smrtnosti, ki | C |
Benglis op. 297 Anger, Kenneth homoerotična | želja | op. 327 Ansambel za tri ženske glasove (Connor | C |
spolna razlika op. 355; tehnologija op. 702; | želja | op. 654 identiteta op. 654; bolezen; Čikana | C |
Škorpijon, ki se vzpenja (Anger) homoerotična | želja | op. 327 Taíno, Indijanci op. 68 | C |
Razvoj medijske tehnologije poganja prav | želja, | da bi umetno (in vendar privlačno) konstruirali | C |
privilegij stila in forme. (18) Tako denimo utopična | želja | z začetka stoletja resda razpira pozabljeno | C |
togih oblik klasičnih predpisov, ki ga je gnala | želja, | da bi plesu podelili toplino in vitalnost človeškega | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |